Das Projekt „Naš marinj/Slowenischer Dialekt“ (Arbeitstitel) im Rosental/Rož ist ein Projekt zur Geschichtsvermittlung in der Migrationsgesellschaft, das in Kooperation zwischen dem Slowenischen Kulturverein ROŽ/Slovensko prosvetno društvo ROŽ und dem OeAD initiiert und durchgeführt wird.

Das Projekt wird mit Schüler:innen der Mittelschule St. Jakob/Šentjakob erarbeitet und von zora.pictures (Filmkollektiv des SPD Rož) begleitet und realisiert.

 

Inhalt:

1955 begann in Kärnten/Koroška eine Germanisierungspolitik, die im Jahr 1972 im sogenannten Ortstafelsturm ihren Höhepunkt fand. Ein wichtiger Teil dieser Germanisierungspolitik fand darin seinen Ausdruck, dass die slowenische Sprache als minderwertig und als eine Art Mischsprache verunglimpft wurde. In der politischen Erzählung des öffentlichen Kärntens etablierte sich der Begriff “Windisch” für Slowenisch, mit welchem zum Ausdruck gebracht werden sollte, dass es „gute“ und „schlechte“ Slowen:innen gibt. Der Begriff “Windisch” hat sich bis heute gehalten und wird in Südkärnten hartnäckig als politischer Kampfbegriff verwendet.

 

Die Schüler:innen setzen sich im Unterricht mit der Deportation der slowenischen Familien aus ihrer Heimatgemeinde auseinander. Sie lernen, dass der einzige Grund für die Vertreibung im Jahr 1942 der Umstand war, dass die Vertriebenen Slowenisch sprachen. Mit dem Team von zora.pictures gestalten sie Interviews mit Zeitzeug:innen und mit Gleichaltrigen einen Film zum Begriff „Windisch“.

 

Konzeption, Organisation, Durchführung und Dokumentation des Projektes „Naš marinj/Slowenischer Dialekt” (Arbeitstitel) im Rosental/Rož mit Schüler:innen der Mittelschule St. Jakob/Šentjakob erfolgt auf Basis der vorgelegten Konzepte und den Kriterien des Kulturvermittlungsprojektes zum ERINNERN:AT-Jahresschwerpunkt 2026 „50 Jahre Volksgruppengesetz: Zur Geschichte und Gegenwart der Kärntner Sloweninnen und Slowenen/Koroški Slovenci“

napisi iz Šentjakoba iz časa, ko sta bila še oba jezika (skorajda) enaopravna /

Inschriften aus St. Jakob/ Šentjakob  aus einer Zeit, als beide Sprachen (fast) gleichberechtigt waren

Projekt „Naš marinj/Slovenski narečje“ (delovni naslov) je projekt za posredovanje zgodovine v migracijski družbi, ki ga v sodelovanju med Slovenskim prosvetnim društvom ROŽ in OeAD pobudita in izvajata.
Projekt se razvija skupaj z učenci in učenkami srednje šole St. Jakob/Šentjakob, spremlja in izvaja pa ga zora.pictures (filmski kolektiv SPD Rož).

 

Vsebina:
Leta 1955 se je na Koroškem začela politika germanizacije, ki je leta 1972 dosegla vrhunec v tako imenovanem “ortstafelsturmu”. Pomemben del te germanizacijske politike se je izražal v tem, da je bil slovenski jezik razvrednoten kot manjvreden in kot nekakšen mešani jezik. V političnem diskurzu javne Koroške se je za slovenščino uveljavil izraz “windisch”, s katerim naj bi se izrazilo, da obstajajo “dobri” in “slabi” Slovenci. Izraz “windisch” se je ohranil do danes in se na Južni Koroški vztrajno uporablja kot politični bojni izraz.

 

Učenci se v pouku ukvarjajo z izgonom slovenskih družin iz njihove domače občine. Naučijo se, da je bil edini razlog za izgon leta 1942 dejstvo, da so izgnanci govorili slovensko. Skupaj z ekipo zora.pictures, pripravijo intervjuje s pričami tistega časa in skupaj s sovrstniki posnamejo film o izrazu “Windisch”.

 

Zasnova, organizacija, izvedba in dokumentacija projekta “Naš marinj/slovenski narečje” (delovni naslov) v Rožu z učenci in učenkami osnovne šole St. Jakob/Šentjakob, poteka na podlagi predloženih konceptov in meril projekta kulturne mediacije v okviru letne teme ERINNERN:AT 2026 „50 let zakon o narodni skupnosti: o zgodovini in sedanjosti Koroških Slovencev/ Koroških Slovenk“.

Slovenska športna zveza

Slovensko planinsko društvo Celovec in

Slovensko prosvetno društvo »Rož« Šentjakob

 

vabijo na

 48. Zimski pohod »ARIHOVA PEČ 2026«

v spomin na padle borce pod Arihovo pečjo

v nedeljo, 1. marca 2026

s pričetkom ob 9.00 uri

 

Odhod: 9.00 do 12.00 ura pri Polancu na Čemernici (Hodnina)nad Šentjakobom v Rožu

Pohod: Od Polanca do partizanskega bun­ker­ja, nato do planinske koče SPD Celovec na Bleščeči (1.084 m) in nazaj mimo Ressman­nove lovske koče do Po­lanca.

 Pogoji: Udeležba na 48. Zimskem pohodu »Arihova peč 2026« ni omejena. Pohod­ni­ki mo­ra­jo biti zimsko in planinsko opremljeni. Držati se morajo poti, ki je oz­na­čena. Pohod­niki obiščejo naj­prej  partizanski bunker pod Arihovo pečjo (1. kontrolni žig), na­to se vzpnejo mimo Ress­mannove koče (2. kontrolni žig) do koče SPD Celovec na Bleščeči (3. kontrolni žig) in se vrnejo po isti poti do cilja pri Polancu najkas­neje do 15.00 ure.

 Prijave in štartnina: Prijave na dan pohoda med 9.00 in 12.00 uro na štartu pri Po­lancu na Čemernici. Štart­ni­na:10,– evrov za odrasle, za otroke in mladince 5,– evrov. Štart­nina se plača ob prijavi. Pohodniki prejmejo na štartu kontrolni kar­ton­ček in značko. Vsak po­hodnik prejme po opravljenem pohodu diplomo za udeležbo, če po prihodu v cilj pred­lo­ži kon­trol­ni kartonček. Kdor se zimskega pohoda »Arihova peč« udeleži 5., 10., 15., 20… prejme posebno zlato značko.

Iz organizacijskih in časovnih razlogov prosimo, da pohodniki, ki prihajajo v skupini, izpolnejo seznam udeležencev že v avtobusu in ga oddajo skupno s štartnino pri prijavi. Prijava je možna tudi vnaprej po elektronski pošti na office@ssz.at. Prijavno polo najdete na spletni strani Slovenske športne zveze – www.ssz.at

 

Okrepčila, zdravniška služba: Vsak udeleženec prejme toplo pijačo in malico. Za zdrav­niško službo je poskrbljeno. Udeležba na pohodu je na lastno odgovornost.

Dovoz in parkirni prostor: Iz Šentjakoba v Rožu vodi označena pot proti Pod­rož­ci/­Ro­sen­bach, preko vasi Leše/Lessach, Svatne/Schlatten in Hodnina/Kanin do štarta na Če­mer­nici; za avtobuse priporočamo dovoz iz karavanškega pre­dora po izvoznici za Šentjakob in nadalje v smeri Kot/Winkl, Hodnina/Kanin. Pot bo označena s kaži­poti “Ari­hova peč”. Parki­rišča so zagotovljena.

 Udeležencem iz Slovenije, ki dospejo skozi cestni predor Karavanke, ni treba imeti oz. kupiti vinjete za avtocesto! 

Informacije o morebitni preložitvi pohoda (zaradi slabega vre­mena, nevarnosti pla­zov, itd.) po tele­fonu +43 (0)680/1332112, na splet­ni strani Slovenske športne zveze www.ssz.at

WUNDERLAND – eine Farce

Čudežna dežela – farsa

Simone Schönett & Harald Schwinger

Večjezična predstava z nadnapisi

Mehrsprachige Theateraufführung mit Übertitelung

 

Im Theaterstück “Wunderland” von Simone Schönett und Harald Schwinger wird mit der Illusion, Geschichte könne abgeschlossen oder gar vergessen werden, abgerechnet. Mit den Stilmitteln einer Farce wird klar, wie Manipulation, Schuldabwehr und Geschichtsverfälschung zu neuen Formen der Machterlangung benutzt werden und wie leicht sich Gewalt in neuen Formen wiederholt, wenn Schuld verdrängt wird und Opfer diffamiert werden. “Wunderland” ist ein beunruhigendes, provokantes und künstlerisch radikales Stück, das niemanden gleichgültig lässt.

“Wunderland” ist ein Auftragswerk des teatr trotamora anlässlich des Gedenkjahres 2025.

 

Der Tod des vermeintlich letzten Zeitzeugen wird gefeiert.

Es wird getanzt bis zum Umfallen.

Fragende werden zu Störenfrieden erklärt.

 

 

“Hegel bemerkt irgendwo, dass alle großen weltgeschichtlichen Tatsachen und Personen sich so zu sagen zweimal ereignen. Er hat vergessen hinzuzufügen: das eine Mal als große Tragödie, das andre Mal als lumpige Farce.”

(Karl Marx »Der achtzehnte Brumaire des Louis Bonaparte«, 1852)

 

Farsa “Čudežna dežela” razkriva iluzijo, da se zgodovina lahko zaključi ali celo izbriše.

S pomočjo grotesknega tona drame opozarja na to, kako se manipulacija, zavračanje krivde in ponarejanje zgodovine izkorišča za pridobivanje moči in kako se lahko nasilje ponovi v novi preobleki, če se krivdo zvali drugam in blati žrtve. Avtorja besedila “Čudežna dežela” sta za spominsko leto 2025 po naročilu teatra trotamora napisala novo, vznemirljivo, provokativno in umetniško radikalno besedilo, ki nikogar ne pušča ravnodušnega.

 

Praznujejo domnevno smrt zadnje priče časa.

Plešejo, dokler od utrujenosti ne popadajo.

Tisti, ki sprašujejo, so zgagarji.

 

“Rajši imam sanje o prihodnosti, kot zgodovino o preteklosti.” Thomas Jefferson

 

igrajo_mit:

David Kravcar, Lena Kravcar, Melanie Kleinfercher, Mirko Lepuschitz, Niko Mečina, Magdalena Novak, Nataša Ottowitz, Aljaž Pestotnik, Janko Sima, Karin Spitzer, Jozi Spitzer, Zalika Steiner, Danijel Štikar, Ilja Štikar, Mirjam Štikar, Nevena Voglauer, Martin Zwitter

 

glasba_Musik: Primus Sitter

scenografija_Bühnenbild: Toni Reichmann

kostumografija_Kostümbild: Zalika Steiner & ttm

produkcija_Produktion: Slovensko prosvetno društvo Rož_Slowenischer Kulturverein Rož

 

Wir weisen darauf hin, dass die Inszenierung Schilderungen von rassistisch motivierter körperlicher und psychischer Gewalt verwendet.

 

Opozarjamo, da predstava prikazuje rasistično motivirano fizično in psihično nasilje.

 

ob 80-letnici pokola pod Arihovo pečjo

zum 80. Jahrestag des Massakers unter der Arichwand

 

28.2. – 19:30h

Farovž Šentjakob_Pfarrhof St.Jakob/Ros.

 

Režija_Regie: Tobias Kavelar

 

Partisan

Die Geschichte der Widerstandsgruppe_Zgodba uporniške skupine »Arihova peč«

 

 

ob 80-letnici pokola pod Arihovo pečjo

zum 80. Jahrestag des Massakers unter der Arichwand

režija_Regie: Tobias Kavelar

 

20 let po premieri je nemško-avstrijski režiser Tobias Kavelar tehnično na novo obdelal svoj dokumentarni film o masakru pod Arihovo pečjo. Takrat se je Tobias po stranskih poteh pod Jepo odpravil iskat priče časa in tedanja prizorišča.

Pot ga je zanesla tudi v Slovenijo, kjer je srečal preživele in potomce pripadnikov nekdanje partizanske enote.

V filmu je njihovo zgodbo rešil dokončne pozabe.

 

20 Jahre nach der Erstausstrahlung im Pfarrhof St. Jakob/Šentjakob (4.  3.  2005) zeigt der Autor des Films seine technisch neu überarbeitete Version der Dokumentation, die damals das Publikum berührte.

Der deutsch-österreichische Autor Tobias Kavelar begab sich damals auf die Suche nach dem Verborgenen und Verschütteten, auf eine Reise in die Vergangenheit. Unter dem Mittagskogel suchte er nach Zeitzeugen und den Schauplätzen von damals.

Auf seiner Erkundungsreise in Slowenien traf er auch die Überlebenden und Nachkommen jener Partisaneneinheit, die am 10. 2. 1945 unter der Arichwand hingemetzelt wurden. Nur 4 haben das Massaker überlebt.

Slovenska športna zveza

Slovensko planinsko društvo Celovec in

Slovensko prosvetno društvo »Rož« Šentjakob

 

vabijo

ob 80-obletnici tragedije na

47. Zimski pohod »ARIHOVA PEČ 2025«

v spomin na padle borce pod Arihovo pečjo

v nedeljo, 2. marca 2025

s pričetkom ob 9.00 uri

 

Odhod: 9.00 do 12.00 ura pri Polancu na Čemernici (Hodnina)nad Šentjakobom v Rožu

Pohod: Od Polanca do partizanskega bun­ker­ja, nato do planinske koče SPD Celovec na Bleščeči (1.084 m) in nazaj mimo Ressman­nove lovske koče do Po­lanca. 

Pogoji: Udeležba na 47. Zimskem pohodu »Arihova peč 2025« ni omejena. Pohod­ni­ki mo­ra­jo biti zimsko in planinsko opremljeni. Držati se morajo poti, ki je oz­na­čena. Pohod­niki obiščejo naj­prej obnovljen partizanski bunker pod Arihovo pečjo (1. kontrolni žig), na­to se vzpnejo na kočo SPD Celovec na Bleščeči (2. kontrolni žig) in se mimo Ress­mannove koče (3. kontrolni žig) vrnejo do cilja pri Polancu najkas­neje do 15.00 ure.

Prijave in štartnina: Prijave na dan pohoda med 9.00 in 12.00 uro na štartu pri Po­lancu na Čemernici. Štart­ni­na:10,– evrov za odrasle, za otroke in mladince 5,– evrov. Štart­nina se plača ob prijavi. Pohodniki prejmejo na štartu kontrolni kar­ton­ček in značko. Vsak po­hodnik prejme po opravljenem pohodu diplomo za udeležbo, če po prihodu v cilj pred­lo­ži kon­trol­ni kartonček. Kdor se zimskega pohoda »Arihova peč« udeleži 5., 10., 15., 20., 25., 30., 35., 40., ali 45. prejme posebno zlato značko.

Iz organizacijskih in časovnih razlogov prosimo, da pohodniki, ki prihajajo v skupini, izpolnejo seznam udeležencev že v avtobusu in ga oddajo skupno s štartnino pri prijavi. Prijava je možna tudi vnaprej po elektronski pošti na office@ssz.at. Prijavno polo najdete na spletni strani Slovenske športne zveze – www.ssz.at

 

Okrepčila, zdravniška služba: Vsak udeleženec prejme toplo pijačo in malico. Za zdrav­niško službo je poskrbljeno. Udeležba na pohodu je na lastno odgovornost.

Dovoz in parkirni prostor: Iz Šentjakoba v Rožu vodi označena pot proti Pod­rož­ci/­Ro­sen­bach, preko vasi Leše/Lessach, Svatne/Schlatten in Hodnina/Kanin do štarta na Če­mer­nici; za avtobuse priporočamo dovoz iz karavanškega pre­dora po izvoznici za Šentjakob in nadalje v smeri Kot/Winkl, Hodnina/Kanin. Pot bo označena s kaži­poti “Ari­hova peč”. Parki­rišča so zagotovljena.

Udeležencem iz Slovenije, ki dospejo skozi cestni predor Karavanke, ni treba imeti oz. kupiti vinjete za avtocesto!

 

Informacije o morebitni preložitvi pohoda (zaradi slabega vre­mena, nevarnosti pla­zov, itd.) po tele­fonu +43 (0)680/1332112, na splet­ni strani Slovenske športne zveze www.ssz.at

 

Igran recital o onesnaževanju okolja, vojni in miru
Inszenierte Gedichte zum Thema Umweltverschmutzung, Krieg und Frieden

 

Učenke in učenci VŠ v Šentpetru so skupno s teatrom zora iz Šentjakoba pripravili predstavo, ki se posveča trem trenutno najbolj perečim vprašanjem – onesnaževanju okolja, vojni in miru. Mi vsi dan za dnem onesnažujemo okolje, kot bi dejansko – kjerkoli že – obstajal še nek drug planet, na katerega bi lahko pobegnili. Našega »ta starega« pa molzemo, kar se le da. In zaradi pojemajočih zemeljskih surovin se po vsem svetu ubija ljudi in uničuje naravo.
Iz te prizadetosti in skrbi za bodočnost človeštva se izbrana besedila posvečajo temni in mrzli zimi ter prijetni pomladi, ko – zaenkrat še!? – zacvetijo rože in vzkli novo upanje, da bi človeštvo kdaj srečala pamet.

 

Ausgehend vom Thema Umweltverschmutzung beschlossen die Schüler*innen der HLW St. Peter, gemeinsam mit dem teatr zora, sich auf die aktuelle ernsthafte Weltlage zu konzentrieren. Wir alle wissen, dass wir Tag für Tag die Umwelt verschmutzen, als ob es tatsächlich – wo auch immer – einen anderen Planeten gäbe, auf den wir flüchten könnten. Und wir beuten unseren eigenen aus, soweit es nur geht.
Angesichts schwindender natürlicher Ressourcen werden Menschen auf der ganzen Welt deswegen getötet. So kommt es überall zu Kriegen um Rohstoffe, nicht nur in Europa. Diese Kriege zerstören »unsere« Erde zusätzlich in massivster Form. Es gibt auf der Erde so viele Atomwaffen, dass wir diesen »unseren« Planeten mehrfach zerstören könnten.
Aus diesem Schmerz und der Sorge um unsere Zukunft, bereiteten wir einen Theaterabend vor, mit Texten über Krieg und Frieden, über den dunklen Winter und den Frühling, wenn – zur Zeit noch!? – Blumen blühen und eine neue Hoffnung geboren wird, dass die Menschheit vielleicht doch noch zur Vernunft kommt.

 

 

O, kak se po rožah toži mi!
Oh, wie sehr steht mir der Sinn nach Blumen!
Sre / Mi 17. 5. 2023 – 19 h

Farovž Šentjakob_Pfarrhof St. Jakob i. R.