Knjige
Simone Schönett & Harald Schwinger – ZALA Drama in sieben Bildern / Drama v sedmih slikah
Ljudje, ki nočejo več razumeti svojega maternega jezika. Dežela, kjer so spomeniki bolj živi kot čas, v katerem živijo. Stranka, ki bo naredila vse, da se bo mrtvim dobro godilo.
Na vse to naleti Zala, slavna odrska oseba in ljudska junakinja Slovenk in Slovencev, ko se leta 2010 vrne iz Istambula v svojo južnokoroško domovino. Ko Zala poskuša osvoboditi ljudi iz sodobne kome, mora spoznati, da spremembe niso zaželene. Prav nasprotno.
V gledališkem komadu, ki sta ga občinstvo in kritika navdušeno sprejela, demontirata Simone Schönett in Harald Schwinger mit o žrtvujoči se »Miklovi Zali«. Groteska o asimilacijskem pritisku in izgubi identitete, o ljubezni, izdajstvu in uporu.
»Ein sehr aufregendes, politisch notwendiges und poetisch großartiges Werk« (Peter Turrini)
»Im besten Sinne unbelastet haben Schönett und Schwinger hier nicht nur e i n e n Mythos entstaubt. Mit Verve räumen sie gleich mehrere Leichen aus dem Keller, lassen ihre Perspektive als Korrekturprogramm drüberlaufen – schon haben Identitätsverlust, Assimilationsdruck, Verrat und Widerstand ihr heutiges Gesicht.« (Uschi Loigge, Kleine Zeitung, 21. 3. 2010)
Edition Meerauge (Bd. 3), Klagenfurt/Celovec 2011, 144 dt./slow. Seiten 11,5 x 21 cm, fester Einband, geripptes Surbalin, Blind- und Folienprägung, eingelegtes Etikett, Fadenheftung, Lesebändchen
ISBN: 978-3-7084-0419-6
www.meerauge.at/die_reihe/zala-drama-in-sieben-bildern-drama-v-sedmih-slikah
Michael Koschat – Braune Flecken im Ortsbild
Die Abwehrkämpferdenkmäler in St. Jakob/Št. Jakob und Rosegg/Rožek
Anmerkungen zum historisch-ideologischen Kontext und Gedanken zur Kärntner Gedächtniskultur und Erinnerungspolitik
Die unter der Patronanz des Kärntner Heimatbundes und unter federführender Beteiligung illegaler Nationalsozialisten im Spannungsfeld des „Anschlusses“ vom März 1938 errichteten Abwehrkämpferdenkmäler in St. Jakob/Št. Jakob und Rosegg/Rožek dienten nach der NS-Machtergreifung der ideologischen Indoktrination. Trotz dieser Tatsache sind beide Denkmäler unverändert und unreflektiert bis heute fester Bestandteil der Kärntner Parallelwelt des 10. Oktober geblieben. Die Studie zeichnet unter Heranziehung zahlreicher Quellen die Bau- und Entstehungsgeschichte der Denkmäler, die ideologische Instrumentalisierung während der NS-Herrschaft und den erinnerungspolitischen Diskurs nach 1945 nach.
231 Seiten, 16,5 x 21,5 cm, gebunden, zahl. s/w Abbildungen, 2010
ISBN: 978-3-7086-0539-5
CD/DVD
Zgoščenka “To ja nǝhčer ҟne vi …”
To ja nǝhčer ҟne vi …Idilično-nostalgična slika o dedku ali babici, ki na zapečku pripoveduje otrokom bajke in povesti, je že zdavnaj neresnična ali pa vsaj redka. V sodobnih dnevnih sobah je po navadi prižgana televizija, v katero dostikrat mladi člani družine bulijo kar sami.Vendar še dandanes otroci radi poslušajo pravljice in pripovedke, kaj šele živalske basni z jasno poučno vsebino. A žal dandanes že primanjkuje staršev in starih staršev, ki bi si vzeli čas in otrokom v domačem narečju pripovedovali o živalskih dogodivščinah in človeških peripetijah.Leta 2010 je Krščanska kulturna zveza spodbudila akcijo Slovenščina v družini, s katero ljudi želi opozoriti na to, da naj se s svojimi otroci pogovarjajo v narečju. V podporo naj bi služile zgoščenke v vseh treh koroških narečjih.Tako smo se tudi v Šentjakobu odločili, da posnamemo zgoščenko z živalskimi basnimi in otroškimi pesmimi v rožanskem narečju. Seveda v našem primeru ne sme manjkati stara povest o Miklovi Zali.Glavno skrb za realizacijo te zgoščenke je prevzela Miҟlnava Zalika. Tehnično in predvsem glasbeno ji je pomagal Štiҟrov Jozej ml., David Kassl pa je narisal prikupne slike za grafični del zgoščenke.Na zgoščenki so zastopane vse generacije pripovedovalcev in pripovedovalk – od najstarejše Bidčave Nežije, pa tja do najmlajše Mǝzotičave Ajde!Pesmi, ki jih je Jozej opremil z zvrhanim kupom sproščenosti in navihanosti, pa so zapeli Mǝčinava Zala in Marta z Breznice, Ҟravcarjava Lucija in Štiҟrov Danijel iz Šentpetra ter Mežnarjov Ilja iz Ščedma.
… da lesica ҟure ji
Partisan – Zgodba uporne čete “Arihova peč”
Film Tobiasa Kavelara
„Žalostna stvar je to – velika tragedija!“
Tako opisuje partizan Drago Druškovic usodo skupine mladih partizanov, katerih bunker v gozdu sta 10. februarja 1945 po izdaji odkrila SS in Volkssturm. Drago D. in njegov tovariš Ston – Bogdan Mohor sta samo po nakljucju preživela nemški napad. Izmalicena trupla njunih prijateljev so teden dni razkazovali ob cesti v Šentpeter.
Idilicna koroška pokrajina na meji s Slovenijo je prizorišce tragedije, ki jo prebivalci pomnijo še danes, okolica pa bolj malo ve o njej. Vsak, ki bi rad spregovoril o tedanjih dogodkih, naleti na strah in molk.
Nemško-avstrijski avtor Tobias Kavelar zacenja potovanje v preteklost in obenem v svoje lastno otroštvo. Po stranskih poteh se odpravi iskat price casa in tedanja prizorišca. Na svojem popotovanju po jugovzhodnih alpah naleti na preživele, na potomce pripadnikov nekdanje partizanske enote ter na njihovo zgodbo, ki je ni še nihce pripovedoval.
60 let po koncu druge svetovne vojne mu je z njegovim filmskim prvencem uspelo rekonstruirati dogodke okoli 10. februarja 1945 v Šentjakobu in jih rešiti dokoncne pozabe.
Produkcija:
Tobias Kavelar und IMM, Institut für Musik und Medien, Düsseldorf
© 2005 Tobias Kavelar
Online
V delu