Hostnik pa Krečič

Pod imenom Hostnik pa Krečič se razgaljata skladatelja, akademsko izobražena ljudska godca, ruralna razgrajača in rahločutna slavčka, Tomaž Hostnik na klaviaturah in Matija Krečič na goslih.

Tomaževa izvirna, neizprosna in poetična besedila v narečju, prežeta z dobršno mero črnega humorja in obskurne ljudske metaforike, ter povsem samosvoje uglasbitve v polnosti zažarijo ob brezhibno izdelanih aranžmajih in instrumentalnih intervencijah enega najuspešnejših skladateljev in aranžerjev mlajše generacije, Matije Krečiča.

Škofjeloški kavboj za klavirjem in prvi bariton trnovskega kora, vam bosta s svojima krhkima, neponarejenima glasovoma in močno odrsko prezenco pričarala večer, za katerega boste v galeriji spominov zagotovo prisiljeni izbrati posebno mesto.

 

»Domovina, kdo te bo (še) ljubil – tretja plošča Domovini dua Hostnik pa Krečič je plošča družbenokritičnega šansona s kritičnimi in sarkastičnimi besedili, ki brez dlake na jeziku pripovedujejo zgodbo naše domovine.«

Jože Štucin

 

 

Tomaž Hostnik

(Pianist, Dichter, Chansonnier) &

Matija Krečič (Violinist, Komponist, Arrangeur)

sind bekannt für ihre innovative, moderne Herangehensweise an slowenische Volksmusik und Chansons. Ihre Musik verbindet traditionelle Elemente mit zeitgenössischen, experimentellen Klängen und einer Prise schwarzem Humor.

 

Beide waren bereits als musikalische Gäste in St. Jakob zu hören. Matija Krečič ist als Violinist von Magnifico bekannt, während Tomaž Hostnik sowohl als Solist als auch durch seine Kompositionen für zwei lokale Theaterproduktionen beeindruckte.

Das Projekt „Naš marinj/Slowenischer Dialekt“ (Arbeitstitel) im Rosental/Rož ist ein Projekt zur Geschichtsvermittlung in der Migrationsgesellschaft, das in Kooperation zwischen dem Slowenischen Kulturverein ROŽ/Slovensko prosvetno društvo ROŽ und dem OeAD initiiert und durchgeführt wird.

Das Projekt wird mit Schüler:innen der Mittelschule St. Jakob/Šentjakob erarbeitet und von zora.pictures (Filmkollektiv des SPD Rož) begleitet und realisiert.

 

Inhalt:

1955 begann in Kärnten/Koroška eine Germanisierungspolitik, die im Jahr 1972 im sogenannten Ortstafelsturm ihren Höhepunkt fand. Ein wichtiger Teil dieser Germanisierungspolitik fand darin seinen Ausdruck, dass die slowenische Sprache als minderwertig und als eine Art Mischsprache verunglimpft wurde. In der politischen Erzählung des öffentlichen Kärntens etablierte sich der Begriff “Windisch” für Slowenisch, mit welchem zum Ausdruck gebracht werden sollte, dass es „gute“ und „schlechte“ Slowen:innen gibt. Der Begriff “Windisch” hat sich bis heute gehalten und wird in Südkärnten hartnäckig als politischer Kampfbegriff verwendet.

 

Die Schüler:innen setzen sich im Unterricht mit der Deportation der slowenischen Familien aus ihrer Heimatgemeinde auseinander. Sie lernen, dass der einzige Grund für die Vertreibung im Jahr 1942 der Umstand war, dass die Vertriebenen Slowenisch sprachen. Mit dem Team von zora.pictures gestalten sie Interviews mit Zeitzeug:innen und mit Gleichaltrigen einen Film zum Begriff „Windisch“.

 

Konzeption, Organisation, Durchführung und Dokumentation des Projektes „Naš marinj/Slowenischer Dialekt” (Arbeitstitel) im Rosental/Rož mit Schüler:innen der Mittelschule St. Jakob/Šentjakob erfolgt auf Basis der vorgelegten Konzepte und den Kriterien des Kulturvermittlungsprojektes zum ERINNERN:AT-Jahresschwerpunkt 2026 „50 Jahre Volksgruppengesetz: Zur Geschichte und Gegenwart der Kärntner Sloweninnen und Slowenen/Koroški Slovenci“

napisi iz Šentjakoba iz časa, ko sta bila še oba jezika (skorajda) enaopravna /

Inschriften aus St. Jakob/ Šentjakob  aus einer Zeit, als beide Sprachen (fast) gleichberechtigt waren

Projekt „Naš marinj/Slovenski narečje“ (delovni naslov) je projekt za posredovanje zgodovine v migracijski družbi, ki ga v sodelovanju med Slovenskim prosvetnim društvom ROŽ in OeAD pobudita in izvajata.
Projekt se razvija skupaj z učenci in učenkami srednje šole St. Jakob/Šentjakob, spremlja in izvaja pa ga zora.pictures (filmski kolektiv SPD Rož).

 

Vsebina:
Leta 1955 se je na Koroškem začela politika germanizacije, ki je leta 1972 dosegla vrhunec v tako imenovanem “ortstafelsturmu”. Pomemben del te germanizacijske politike se je izražal v tem, da je bil slovenski jezik razvrednoten kot manjvreden in kot nekakšen mešani jezik. V političnem diskurzu javne Koroške se je za slovenščino uveljavil izraz “windisch”, s katerim naj bi se izrazilo, da obstajajo “dobri” in “slabi” Slovenci. Izraz “windisch” se je ohranil do danes in se na Južni Koroški vztrajno uporablja kot politični bojni izraz.

 

Učenci se v pouku ukvarjajo z izgonom slovenskih družin iz njihove domače občine. Naučijo se, da je bil edini razlog za izgon leta 1942 dejstvo, da so izgnanci govorili slovensko. Skupaj z ekipo zora.pictures, pripravijo intervjuje s pričami tistega časa in skupaj s sovrstniki posnamejo film o izrazu “Windisch”.

 

Zasnova, organizacija, izvedba in dokumentacija projekta “Naš marinj/slovenski narečje” (delovni naslov) v Rožu z učenci in učenkami osnovne šole St. Jakob/Šentjakob, poteka na podlagi predloženih konceptov in meril projekta kulturne mediacije v okviru letne teme ERINNERN:AT 2026 „50 let zakon o narodni skupnosti: o zgodovini in sedanjosti Koroških Slovencev/ Koroških Slovenk“.

Die Textilinstallation von Ina Loitzl in Form einer übergroßen Hand hängt zur Osterzeit in der Filialkirche von St. Peter/ Šentpeter. Ein Videoscreening mit Händen von Menschen aus der Gemeinde und ein historisches Foto ihrer Schwiegereltern, die in dieser Kirche geheiratet haben, komplettieren die Installation. Ihre eigene Identität hinterfragt die Künstlerin Ina Loitzl als »Zuagraste« mit zehn Fingerprintportraits. Im Rahmen der Öffnungstage steht die Hand als übergroßes optisches Symbol für Urvertrauen, Schutz, Berührung, Kommunikation, Diversität, Geborgenheit, Hilfe und Zuversicht in einem speziellen Care-System. Während der Ausstellungsdauer ermöglicht die Künstlerin den Besucher:innen mit bereitgestellten papierenen Händen, das Gesamtbild der Installation interaktiv zu erweitern. Führungen, Handmassagen mit wohlriechenden Ölen und Gespräche zu den Bedeutungen von Händen werden durch Loitzl angeboten.

Zur Finissage lädt die Künstlerin dazu ein, sich in die abgenommene liegende Hand hineinzulegen und aufgefangen zu fühlen. Diese Care-Arbeit erzeugt in unserer digitalen und anonymen Zeit eine selten gewordene Nähe.

Tekstilna inštalacija Ine Loitzl v obliki velike roke visi v velikonočnem času v cerkvi v Šentpetru. Inštalacijo dopolnjujejo videoprojekcije rok ljudi iz vasi in fotografija tasta in tašče umetnice, ki sta se pred davnimi leti poročila v tej cerkvi. Umetnica Ina Loitzl kot »pritepenka« s svojimi desetimi portreti prstnih odtisov prevprašuje svojo lastno identiteto. Umetnica ponuja obiskovalcem, da s papirnatimi rokami, ki jih najdejo tam, interaktivno razširijo podobo inštalacije. Loitzl ponuja vodene oglede, masaže rok z dišečimi olji in pogovore o pomenu in simboliki rok.

Na večer zaprtja razstave umetnica vabi, da se obiskovalke in obiskovalci uležejo v odstranjeno, ležečo roko in uživajo v njenem varnem objemu. To skrbništvo v naši digitalno anonimni dobi naj zbuja pogrešano bližino.

PONOVITEV / WIEDERAUFNAHME:

 

WUNDERLAND – eine Farce

Čudežna dežela – farsa

Simone Schönett & Harald Schwinger

Večjezična predstava z nadnapisi

Mehrsprachige Theateraufführung mit Übertitelung

 

Im Theaterstück “Wunderland” von Simone Schönett und Harald Schwinger wird mit der Illusion, Geschichte könne abgeschlossen oder gar vergessen werden, abgerechnet. Mit den Stilmitteln einer Farce wird klar, wie Manipulation, Schuldabwehr und Geschichtsverfälschung zu neuen Formen der Machterlangung benutzt werden und wie leicht sich Gewalt in neuen Formen wiederholt, wenn Schuld verdrängt wird und Opfer diffamiert werden. “Wunderland” ist ein beunruhigendes, provokantes und künstlerisch radikales Stück, das niemanden gleichgültig lässt.

“Wunderland” ist ein Auftragswerk des teatr trotamora anlässlich des Gedenkjahres 2025.

 

Der Tod des vermeintlich letzten Zeitzeugen wird gefeiert.

Es wird getanzt bis zum Umfallen.

Fragende werden zu Störenfrieden erklärt.

 

 

“Hegel bemerkt irgendwo, dass alle großen weltgeschichtlichen Tatsachen und Personen sich so zu sagen zweimal ereignen. Er hat vergessen hinzuzufügen: das eine Mal als große Tragödie, das andre Mal als lumpige Farce.”

(Karl Marx »Der achtzehnte Brumaire des Louis Bonaparte«, 1852)

 

Farsa “Čudežna dežela” razkriva iluzijo, da se zgodovina lahko zaključi ali celo izbriše.

S pomočjo grotesknega tona drame opozarja na to, kako se manipulacija, zavračanje krivde in ponarejanje zgodovine izkorišča za pridobivanje moči in kako se lahko nasilje ponovi v novi preobleki, če se krivdo zvali drugam in blati žrtve. Avtorja besedila “Čudežna dežela” sta za spominsko leto 2025 po naročilu teatra trotamora napisala novo, vznemirljivo, provokativno in umetniško radikalno besedilo, ki nikogar ne pušča ravnodušnega.

 

Praznujejo domnevno smrt zadnje priče časa.

Plešejo, dokler od utrujenosti ne popadajo.

Tisti, ki sprašujejo, so zgagarji.

 

“Rajši imam sanje o prihodnosti, kot zgodovino o preteklosti.” Thomas Jefferson

 

igrajo_mit:

David Kravcar, Lena Kravcar, Terezija Kravcar, Melanie Kleinfercher, Mirko Lepuschitz, Niko Mečina, Magdalena Novak, Nataša Ottowitz, Aljaž Pestotnik, Janko Sima, Karin Spitzer-Simonitsch, Jozi Spitzer, Zalika Steiner, Danijel Štikar, Ilja Štikar, Nevena Voglauer, Martin Zwitter

 

glasba_Musik: Primus Sitter

scenografija_Bühnenbild: Toni Reichmann

kostumografija_Kostümbild: Zalika Steiner & ttm

produkcija_Produktion: Slovensko prosvetno društvo Rož_Slowenischer Kulturverein Rož

 

Wir weisen darauf hin, dass die Inszenierung Schilderungen von rassistisch motivierter körperlicher und psychischer Gewalt verwendet.

 

Opozarjamo, da predstava prikazuje rasistično motivirano fizično in psihično nasilje.

Slovenska športna zveza

Slovensko planinsko društvo Celovec in

Slovensko prosvetno društvo »Rož« Šentjakob

 

vabijo na

 48. Zimski pohod »ARIHOVA PEČ 2026«

v spomin na padle borce pod Arihovo pečjo

v nedeljo, 1. marca 2026

s pričetkom ob 9.00 uri

 

Odhod: 9.00 do 12.00 ura pri Polancu na Čemernici (Hodnina)nad Šentjakobom v Rožu

Pohod: Od Polanca do partizanskega bun­ker­ja, nato do planinske koče SPD Celovec na Bleščeči (1.084 m) in nazaj mimo Ressman­nove lovske koče do Po­lanca.

 Pogoji: Udeležba na 48. Zimskem pohodu »Arihova peč 2026« ni omejena. Pohod­ni­ki mo­ra­jo biti zimsko in planinsko opremljeni. Držati se morajo poti, ki je oz­na­čena. Pohod­niki obiščejo naj­prej  partizanski bunker pod Arihovo pečjo (1. kontrolni žig), na­to se vzpnejo mimo Ress­mannove koče (2. kontrolni žig) do koče SPD Celovec na Bleščeči (3. kontrolni žig) in se vrnejo po isti poti do cilja pri Polancu najkas­neje do 15.00 ure.

 Prijave in štartnina: Prijave na dan pohoda med 9.00 in 12.00 uro na štartu pri Po­lancu na Čemernici. Štart­ni­na:10,– evrov za odrasle, za otroke in mladince 5,– evrov. Štart­nina se plača ob prijavi. Pohodniki prejmejo na štartu kontrolni kar­ton­ček in značko. Vsak po­hodnik prejme po opravljenem pohodu diplomo za udeležbo, če po prihodu v cilj pred­lo­ži kon­trol­ni kartonček. Kdor se zimskega pohoda »Arihova peč« udeleži 5., 10., 15., 20… prejme posebno zlato značko.

Iz organizacijskih in časovnih razlogov prosimo, da pohodniki, ki prihajajo v skupini, izpolnejo seznam udeležencev že v avtobusu in ga oddajo skupno s štartnino pri prijavi. Prijava je možna tudi vnaprej po elektronski pošti na office@ssz.at. Prijavno polo najdete na spletni strani Slovenske športne zveze – www.ssz.at

 

Okrepčila, zdravniška služba: Vsak udeleženec prejme toplo pijačo in malico. Za zdrav­niško službo je poskrbljeno. Udeležba na pohodu je na lastno odgovornost.

Dovoz in parkirni prostor: Iz Šentjakoba v Rožu vodi označena pot proti Pod­rož­ci/­Ro­sen­bach, preko vasi Leše/Lessach, Svatne/Schlatten in Hodnina/Kanin do štarta na Če­mer­nici; za avtobuse priporočamo dovoz iz karavanškega pre­dora po izvoznici za Šentjakob in nadalje v smeri Kot/Winkl, Hodnina/Kanin. Pot bo označena s kaži­poti “Ari­hova peč”. Parki­rišča so zagotovljena.

 Udeležencem iz Slovenije, ki dospejo skozi cestni predor Karavanke, ni treba imeti oz. kupiti vinjete za avtocesto! 

Informacije o morebitni preložitvi pohoda (zaradi slabega vre­mena, nevarnosti pla­zov, itd.) po tele­fonu +43 (0)680/1332112, na splet­ni strani Slovenske športne zveze www.ssz.at

Teater RAMPA na oder prinaša groteskno komedijo LJUDSKI DEMOKRATIČNI CIRKUS SAKEŠVILI, avtorja Roka Vilčnika – rokgre, enega najprepoznavnejših sodobnih slovenskih dramatikov.

Zgodba je postavljena v imaginarno Ljudsko demokratično republiko Sakešvili, kjer je enakost prignana do absurda: spolov ni več, vsi prebivalci nosijo isto ime – Sakešvili – in slepo častijo svojega »doživljenjskega predsednika«. Ko ta nepričakovano umre, se sistem začne rušiti in v državi zavlada popoln cirkus. Dobesedno, saj rekviziter ponori in izpusti vsa cirkuška bitja. »Taka demokracija – pravi cirkus!«

Predstava duhovito razkriva, kako se posamezniki v avtoritarnih sistemih zapletajo v absurdna pravila in iščejo bizarne razloge, da bi ostali ujeti v znanih vzorcih. Z ostrino in humorjem razgalja družbene mehanizme, ki posamezniku odvzamejo dostojanstvo in svobodo.

 

Režiserka Alenka Hain z minimalistično scenografijo poudari igro in besedilo, medtem ko igralci Lara Maria Vouk, Maks Dakskobler, Aleksander Tolmaier in Marjan Štikar z energijo, izrazito telesno govorico in prepričljivo mimiko ustvarjajo vrtinec groteskne politične satire.

 

LJUDSKI DEMOKRATIČNI CIRKUS SAKEŠVILI (Der volksdemokratische Zirkus Sakešvili) ist eine grotesk-komische, hochpolitische Komödie des renommierten Autors Rok Vilčnik – rokgre.

Die Handlung führt in die imaginäre Volksdemokratische Republik Sakešvili – ein Land, in dem Gleichheit bis ins Absurde perfektioniert wurde: Es gibt keine Geschlechter mehr, alle Bürger:innen tragen denselben Namen, und der »lebenslange Präsident« Sakešvili wird kritiklos verehrt. Als dieser plötzlich stirbt, gerät das Gleichgewicht der absurden Ordnung ins Wanken. Der Zirkus beginnt buchstäblich, als ein Requisiteur die Kontrolle verliert und alle Tiere freilässt.

»So ein Zirkus, diese Demokratie!« Mit bissigem Humor und treffsicherer Komik deckt das Stück auf, wie sich Menschen in autoritären Systemen einrichten – aus Angst, Bequemlichkeit oder Überzeugung. Was auf den ersten Blick lächerlich wirkt, entwickelt sich zur scharfsinnigen Analyse totalitärer Mechanismen.

 

Regisseurin Alenka Hain inszeniert die Satire auf einer bewusst reduzierten Bühne und legt den Fokus ganz auf Spiel und Sprache. Mit großer Wandlungsfähigkeit und körperlicher Präsenz bringen Lara Maria Vouk, Maks Dakskobler, Aleksander Tolmaier und Marjan Štikar die absurde Logik der Sakešvili-Welt pointiert und temporeich zum Ausdruck.

 

 

Scenografija & kostumi_Bühnenbild & Kostüme: Jasna Vastl

Übersetzung: Julija Schellander-Obid

Luč_Lichtdesign: Kristijan Rehsmann

Vodja predstave_Produktionsleitung: Martin Moschitz

gostuje SPD Zarja Železna Kapla / Gastspiel des slow. Kulturvereins ZARJA aus Bad Eisenkappel

 

vstopnice pri večerni blagajni / Eintrittskarten bei der Abendkassa erhältlich