Tri odročne pokrajine v Avstriji, Italiji in Sloveniji se ponovno odkriva z umetniškimi pohodi. Poti so bile izbrane na podlagi dramaturških oz. pripovednih vidikov in peljejo iz enega izrednega dogajališča k drugemu. Publika je vabljena, da sledi itinerariju s »scenariji« ali »partiturami« (opisi poti) in da pusti svoje sledi v obliki vpisa v potopisni dnevnik (na kraju samem ter v medmrežju). Pohodniki so tako hkrati recipienti in akterji. Hoja postane ustvarjalni akt, ki predpostavlja intenzivno zaznavanje in kreativne sposobnosti kakor občutek in smisel za prostor in ritem. Prvi obhod poti poteka s filmsko kamero ter v obliki dveh insceniranih pohodov.