O predstavi

Meščani mesta Škandalije v deželi Boljšibodi, prosijo modro čarovnico Špelašpelco, da bi jim vladala. Njihov kralj Jerič je namreč strašen tiran, ki ga z njeno pomočjo naženejo iz mesta in mora s svojimi svetovalci zbežati v deželico Medvedjek. Ta dežela pripada siroti Uršuli. Jerič tudi tam muči prebivalce. Ko ga zaradi njegove zlobe zapusti še zadnji svetovalec, si Jerič postavi lesenega malika Tresketača. Ker hoče od njega zvedeti svojo bodočnost, mu mora vsak dan darovati žrtev. Jerič na vsak način hoče spet postati kralj, a ne ve, kako to storiti.

Špelašpelca, ki pozna bodočnost ve, da mora svojo ljubljenko, siroto Uršulo poslati nazaj v njeno domovino, k Jeriču, da bi ta postal dober človek.

Na poti tja, Uršula reši malim rjavim srakoperjem, ki jih napade zver, življenje.

Jerič se na prvi pogled zaljubi v Uršulo, a kljub temu grdo ravna z njo. S pomočjo hvaležnih rjavih srakoperjev Uršula preživi vsa njegova grozodejstva. Namesto Uršule, se Jerič sam rani s svojimi lastnimi noži. Ker Jeričevi služabniki krivdo zato podtaknejo Uršuli, jo zaprejo v star, visok stolp in zazidajo vrata. Rjavi srakoperji Uršuli tudi v stolpu pomagajo da preživi in Jeriču uničijo lesenega Tresketača. A iz njegovih razvalin vstane njegova sestra, strašna Daviteljicapipa, ki ima odslej Jeriča v rokah.

V neizhodnem stolpu Uršula rodi sina Uršeja. Ta s sedmimi leti hoče spoznati svet in zbeži iz temne ječe.

Jerič ima Uršeja zelo rad, čeprav ne ve, da je ta njegov sin. Ker se boji za svoj vpliv in moč, si Daviteljicapipa izmisli zvijačo. Uršeja pošlje k Špelašpelci, da bi jo ozdravil slepote. A s pomočjo lastovkine govne Uršej doseže obraten učinek. Špelašpelca sploh ni bila slepa.

Medtem Jerič zbeži pred Daviteljicopipo, ker njene zlobe ne vzdrži več in išče svojo ljubljeno Uršulo. Ta je še zmeraj zaprta v stolp, iz katerega ga spet rešijo rjavi srakoperji. Jerič, ki je končno postal dober človek, sedaj spet lahko vlada, a tega noče več. Odslej si želi samo še mirno življenje s svojo ljubljeno Uršulo. Oblast preda sinu Uršeju, z drugim imenom ČasČlovekaZmodri. Tudi ta se poroči in tako se uresničijo vse Špelašpelcine prerokbe, ki odlsej kot slepa svetovalka služi novemu kralju.

Zaključna pesem

avtor: Edi Gerdej
glasba: Jozej Stikar

NIKAR NE OBUPAJ, če zlo iznenada
presvetlemu dnevu s črnino zavlada.
Ne boj se  usode, boja in ran
pogum tvoj in voljo naj čuti tiran.

Kot roža ne neha cvetet´ v viharju,
tako tudi smeh ne preda se vladarju.
Svoboden, igriv in lahkoten kot ptica
zariše pogum nam in srečo na lica.

In glej, ko do zmage pripelje tvoj boj,
iz njega izstopi prav vsak kot heroj:
Premagana zloba v zmagi nad sabo
in dobro z bliskom, ki zbriše vse slabo.

Kot roža ne neha cvetet´ v viharju,
tako tudi smeh ne preda se vladarju.
Svoboden, igriv in lahkoten kot ptica
Zariše pogum nam in srečo na lica.

Nikar ne obupaj

Polka

Kritike

Galerija