Leta 2016 so Praprotnice – s pomočjo tonskega mojstra Dejana Lapanja in mentorstvom Katarine Juvančič – posnele svoj prvi CD, s 16-timi pesmi z naslovom “Upor”.

Katarina Juvančič:

Najbolj revolucionarna stvar, ki jo lahko naredimo, je, da glasno opozarjamo na to, kar se dogaja, je pred stotimi leti zapisala marksistična teoretičarka, filozofinja, aktivistka in revolucionarna socialistka Rosa Luxemburg. 

Upor proti krivicam sveta je najbolj glasen takrat, ko se naseli v pesmi.

Skozi pesem upora ljudje postajamo močnejši, solidarnejši, bolj povezani in opolnomočeni.

Skupina Praprotnice izhaja iz okolja, ki že stoletja neguje tradicijo petja kot obliko upora proti kulturni in etnični hegemonizaciji.

S svojim petjem in z močjo pesmi, ki jih prepevajo, Praprotnice varujejo spomin na pretekle jezikovne in politične boje svojih prednikov in prednic, obenem pa s svetovljanskim repertoarjem in angažiranim sporočilom komunicirajo s človečnostjo v vseh nas.

Gradijo skupnost pogumnih in srčnih ljudi ter nas vabijo, da tudi mi postanemo del nje.

Zdenko Matoz – DELO:

10.03. 2017

Album tedna: Praprotnice, Upor
Izvrsten prvenec zamejskih pevk.

Glede na to, kakšni časi so, so pesmi upora ne le nuja, temveč možna pot spreminjanja naše sedanjosti na bolje. Tega se zaveda tudi trio pevk (Irene Strasser, Hanca Pörtsch in Rozka Sticker-Tratar), ki so si nadele ime Praprotnice. Ob spremljavi harmonikarja Georga Errensta ter glasbenega in producentskega mentorstva Katarine Juvančič in Dejana Lapanje so izdale srčen album preprostega in jasnega naslova Upor. Na njem je 16 posnetkov pesmi in recitirane poezije (Widerstand – Upor, pesnika Andreja Kokota), ki izhaja iz uporniškega duha ne le Slovencev iz Koroške, ki je ostala v Avstriji, temveč so to ene ključnih pesmi upora s celega sveta.

Glede na to, da gre bolj za ljudske pevke, ki ob spremljavi harmonike ponujajo uporniške priložnice, ki so nastale v najbolj srhljivih okoliščinah ali pa so take okoliščine spodbudile njihov nastanek, je končni rezultat zelo ganljiv. Glasbeno ogolele pesmi nam ponujajo v globok razmislek o dogodkih, ki so spodbudili njihov nastanek. Pesmi odpojejo večinoma v izvirnih jezikih. V spremljevalni knjižici pa so tudi kratki opisi v nemščini in slovenščini, ki ponudijo nekaj osnovnih podatkov o okoliščinah nastanka pesmi.

Tako je uvodna Trije rdeči žvižgi posvečena slovenski partizanki na Koroškem Heleni Kuhar – Jelki, Sotiris Petrulas pa se imenuje po ubitemu grškemu študentu, ki ga je ubila policijska granata med demonstracijami leta 1965. Bilečanka je znana pesem o političnih obsojencih v času Kraljevine Jugoslavije, Marta Ugarte Se queda pa je posvečena čilenski ministrici za šolstvo v Allendejevi vladi. Ta je bila ena izmed tisočev izginulih pod Pinochetovim fašističnim režimom, ki so ga v Čilu vzpostavile Združene države Amerike. Tango Of Warsaw Ghetto opisuje trpljenje židovskega ljudstva pod nacističnim nasiljem. Grandola, Vila Morena je himna portugalskega protifašističnega gibanja – revolucije nagelnjev, ki je vodila v ukinitev fašizma na Portuglaskem po letu 1974. Aktivistično pesem Na kateri strani si? sta Katarina Juvančič in Dejan Lapanja poslovenila in jo izvajala na protestivalih. Skladba je nastala leta 1931 ob stavku v rudnikih v ameriški zvezni državi Kentucky, ko so predstavniki države izvajali protizakonito nasilje nad delavci.

Češnjev cvet, pesem o begu z vlaka, ki je namenjen v koncentracijsko taborišče, pa je avtorsko delo Juvančičeve in Lapanje. Žuravli je srhljivo posvetilo ruskega poeta Rasula Gamzatova, ki ga je namenil eni najbolj znanih nedolžnih žrtev ameriškega bombardiranja Hirošime z atomsko bombo – Sadako Sasaki, umirajoči deklici, ki je naredila tisoč origami zmajev, v upanju, da bi ji bogovi uresničili željo, da jo ozdravijo levkemije. Aušvicate Hin Kher Baro je lament češke Rominje Ružene Danielove, ki ga je napisala v taborišču smrti Auschwitz II – Birkenau leta 1944.

Na oknu glej obrazek bled je v slovenščino prepesnjena ljubezenska partizanska žalostnika, ki izhaja iz asturske ljudske pesmi. Počiva jezero v tihoti pa je druga taka ljubezenska partizanska žalostinka, ki izhaja iz nemškega ljudskega izročila. I Ain’t Afraid pa je zanimiv razmislek o tolerance do vere in netolerance do nasilnih dejanj, ki so strojena v imenu vere. Zaključna Drei rote Pfiffe, ki v slovenščini odpre album, pa odpojejo v nemščini, kot so jo tudi napisali člani avstrijske folk-rockovske skupine Schmetterlinge, ki je bila močno politično angažirana.

Stilsko se pesmi raztezajo od folka, popa, gospela do protesniške pesmi. Zasedbi je bil v nekaterih skladba v glasbeno oporo še tolkalist Lan Sticker, producent albuma Dejana Lapanja z akustično kitaro in Katarina Juvančič z glasom v pesmi Češnjev cvet.

Album Upor je izdelek vreden tako poslušanja, kot premisleka in pomisleka, v kakšnih časih živimo in kako jih izboljšamo. Izboljšamo jih pa le tako, da smo sami dobri, ali pa še boljši.