![\"\"](\"https:\/\/roz.si\/vermessung-meritev\/wp-content\/uploads\/2019\/04\/katalog-231x300.png\")
<\/p>\n[vc_row full_width=”stretch_row” css=”.vc_custom_1556649980177{background-image: url(https:\/\/roz.si\/vermessung-meritev\/wp-content\/uploads\/2019\/04\/vermessung_banner.jpg?id=18) !important;background-position: center !important;background-repeat: no-repeat !important;background-size: contain !important;}” el_class=”banner”][vc_column][vc_row_inner el_class=”banner-spacing”][vc_column_inner][vc_empty_space height=”400px”][\/vc_column_inner][\/vc_row_inner][vc_row_inner][vc_column_inner width=”1\/2″][vc_column_text]<\/p>\n
Kino Janach, Rosental Stra\u00dfe 80, \u0160entjakob<\/p>\n
[\/vc_column_text][vc_empty_space height=”100px”][vc_column_text el_id=”katalog” css=”.vc_custom_1561657197674{margin-top: 0px !important;margin-right: 0px !important;margin-bottom: 0px !important;margin-left: 0px !important;border-top-width: 0px !important;border-right-width: 0px !important;border-bottom-width: 0px !important;border-left-width: 0px !important;padding-top: 0px !important;padding-right: 0px !important;padding-bottom: 0px !important;padding-left: 0px !important;}”]<\/p>\n
\u00dcber die “rassenkundliche” Untersuchung in St. Jakob im Rosental \/ O “rasoslovni” preiskavi v \u0160entjakobu v Ro\u017eu Tako je v svojih \u017eivljenjskih spominih zapisala Micka Mischkulnik (roj. Ko\u0161at, 1926 na Reki).<\/p>\n Dejansko so nacisti\u010dni psevdoznanstveniki, ki so se imeli za rasne antropologe, kmalu po priklju\u010ditvi Avstrije tretjemu rajhu (t. i. an\u0161lus), v me\u0161ani ob\u010dini \u0160entjakob v Ro\u017eu po svojih norih rasnih kriterijih domala premerili vse ljudi, od manj kot leto starega otroka do 91-letnega starca. Doma\u010dini in doma\u010dinke po vojni niso nikoli govorili o teh meritvah. Jim je bilo nerodno, se jim je to po\u010detje zdelo sme\u0161no, noro, niti omembe vredno? Kakorkoli, mlaj\u0161a generacija za meritve nikoli ni izvedela. K sre\u010di je med nami \u0161e pe\u0161\u010dica \u010dasovnih pri\u010d, ki se \u0161e spomnijo teh nenavadnih dogodkov. Njihovi spomini in zgodovinski dokumenti (fotografije, pole…), najdeni v arhivu Antropolo\u0161kega in\u0161tituta na Dunaju, kjer to najdbo ocenjujejo kot pravo senzacijo, so le del razstave v nekdanjem kinu Janach. Razstava napenja lok med zgodovinskimi dogodki prek rasizma, ki smo mu pri\u010da danes, pa tja do sodobnih trenj pri razmi\u0161ljanju o prihodnosti (nesmrtnega) \u010dloveka.<\/p>\n Z razstavo \u201eVermessungsamt\u201c (Geodetska uprava) bomo ob\u010danom in ob\u010dankam \u0160entjakoba na simboli\u010den na\u010din vrnili osebne podatke njihovih prednikov.[\/vc_column_text][\/vc_column_inner][\/vc_row_inner][\/vc_column][\/vc_row][vc_row full_width=”stretch_row” el_id=”rundgang” el_class=”bg-blue dark-bg”][vc_column][vc_column_text]<\/p>\n ngg_shortcode_0_placeholderngg_shortcode_1_placeholder[\/vc_column_text][\/vc_column][\/vc_row][vc_row el_id=”vermessen”][vc_column][vc_row_inner][vc_column_inner width=”1\/2″][vc_column_text] Antropometri\u010dna fotografija, \u0160entjakob v Ro\u017eu, poletje 1938. Primer standardiziranega meritvenega lista, kakr\u0161nega so uporabili tudi pri \u201erasni raziskavi\u201c v \u0160entjakobu v Ro\u017eu, poletje 1938. Nekaj mesecev po an\u0161lusu Avstrije k Hitlerjevi Nem\u010diji so leta 1938 ve\u010d kot 80 odstotkov celotnega prebivalstva v \u0160entjakobu izmerili in fotografirali po kriterijih \u201evede o rasah\u201c. Po nalogu rajhovskega gaua Koro\u0161ka je dunajski antropolog Karl Tuppa s tremi sodelavci v petih tednih \u201estrokovno\u201c pregledal okoli 3200 oseb \u2013 izvzeti so bile le mahjni otroci in bolniki.<\/strong><\/p>\n Izsledki te psevdoznanstvene \u0161tudije so bili enaki kot pri vseh drugih tovrstnih preiskavah v gauih nem\u0161kega rajha. Tudi na Koro\u0161kem so antropologi domnevno ugotovili prevladovanje \u201cnordijskega tipa\u201c. Sklep iz tega je bil predvidljiv: slovenska podro\u010dja na ju\u017enem Koro\u0161kem so \u201epragermanska tla\u201c.<\/p>\n Antropolo\u0161ki izsledki iz podatkov naj bi ne zavra\u010dali samo morebitnih lastni\u0161kih zahtevkov Jugoslavije, temve\u010d naj bi ustvarili tudi znanstvene podlage za rasisti\u010dno narodnostno politiko nacionalsocialistov. Antropolog Karl Tuppa je \u201eme\u0161anemu prebivalstvu\u201c na raziskovanem obmo\u010dju prisodil \u201eznaten dele\u017e nordijske krvi\u201c, s tem pa je seveda prav tako ustre\u017eljivo ravnal v smislu nacionalsocialisti\u010dne \u201erasne\u201c in germanizacijske politike kot tudi doma\u010di zgodovinarji, arheologi, naravo-znanstveniki, geografi in germanisti, katerih napisana besedila so \u017ee desetletja slu\u017eila v prvi vrsti propagandisti\u010dnim namenom in precej manj znanstvenim.<\/p>\n Podatki o tiso\u010dih izmerjenih mo\u0161kih, \u017eensk in otrok iz \u0160entjakoba v Ro\u017eu so zapisani na tiso\u010dih meritvenih listih. Z akribijo so zapisovali telesno vi\u0161ino, dol\u017eino nosnega korena, \u0161irino arkade ter \u010dela in podobno. Prav tako pedantno so ugotavljali obliko obraza, barvo las in o\u010di itd. in iz vsega tega izpeljevali dvomljive sklepe. Rasisti\u010dna ocena na osnovi teh podatkov je bila, da pripada ve\u010dina dru\u017ein iz ob\u010dine \u0160entjakob v Ro\u017eu \u201eslovanskemu rodu\u201c, zato so jih ozna\u010dili z rde\u010dim minusom \u2013 nasprotno pa so dobili \u201enem\u0161ki\u201c ob\u010dani rde\u010d plus.<\/p>\n Pri \u201erasnih\u201c preiskavah v \u0160entjakobu v Ro\u017eu poleti leta 1938 so naredili \u010drno-bele posnetke 3200 ljudi od spredaj in v profilu \u2013 in za genetsko-biolo\u0161ke \u0161tudije o zna\u010dilnostih oblik roke \u0161e od vsakega sliko obeh rok, fotografiranih od zgoraj. <\/div><\/div>[\/vc_column_text][\/vc_column_inner][\/vc_row_inner][\/vc_column][\/vc_row][vc_row full_width=”stretch_row” el_class=”bg-red dark-bg bg-hide-mobile bg-bottom” css=”.vc_custom_1557255642923{background-image: url(https:\/\/roz.si\/vermessung-meritev\/wp-content\/uploads\/2019\/05\/etui.png?id=260) !important;background-position: 0 0 !important;background-repeat: no-repeat !important;}” el_id=”merksaetze”][vc_column][vc_row_inner][vc_column_inner width=”1\/2″][vc_column_text][\/vc_column_text][\/vc_column_inner][vc_column_inner width=”1\/2″][vc_column_text]<\/p>\n \u201e\u0160estilo s plo\u0161\u010dicami slu\u017ei merjenju glave, najmanj\u0161o \u0161irino \u010dela dobimo tako, da polo\u017eimo instrument s sprednjimi konicami palca in kazalca na senca. Ko\u017ee ob tem ne stisnemo, temve\u010d se je s konicami instrumenta le dotaknemo. Z drse\u010dim \u0161estilom merimo \u0161irine, na primer \u0161irino in globino nosu. Antropometer uporabljamo za merjenje vi\u0161ine in \u0161irine celotnega telesa.<\/p>\n Tu je \u0161e radiometer, na njegovih koncih pa so pritrjeni koni\u010dni koli\u010dki, ki jih vtaknemo v u\u0161esa. Ko so pritrjeni v u\u0161esih, lahko vrtimo instrument v u\u0161esni osi okoli glave. Za dolo\u010danje te\u017ee uporabljamo dinamometer, na potovanja pa se lahko vzame s seboj tudi navadno pali\u010dno tehtnico, kakr\u0161no uporabljajo mesarji.<\/p>\n Individuum mora biti za meritve popolnoma gol. Prsno bradavico uporabljamo za merjenja samo pri otrocih, mo\u0161kih in \u017eenskah, ki nimajo vise\u010dih ciganskih prsi. Sramno to\u010dko najdemo tako, da drsimo s plosko roko in z iztegnjenimi prsti po sprednji steni trebuha preiskovalnega objekta od popka navzdol.<\/p>\n Oblike \u017eenskih prsi delimo v skodelasto, polkroglasto, koni\u010dno in cigansko obliko. Nordijska rasa ali homo europaeus je plavolasa, s podolgovato obliko glave in velika.\u201c<\/p>\n Iz: Christoph Keller, Der Sch\u00e4delvermesser, Z\u00fcrich 1995, S. 25<\/small><\/p>\n <\/div><\/div>[\/vc_column_text][\/vc_column_inner][\/vc_row_inner][\/vc_column][\/vc_row][vc_row el_id=”vermessungsamt”][vc_column][vc_row_inner][vc_column_inner width=”1\/2″][vc_column_text] Gostilna Matschnig, Podro\u017eca 1931.<\/strong> Nek ob\u010dan iz \u0160entjakoba v Ro\u017eu se je na preiskavo pojavil s kljukastim kri\u017eem na reverju, poletje 1938. <\/strong> V nasprotju s slovenskim prebivalstvom so ozna\u010dili vrstnike \u201enordijskega\u201c oz. \u201enem\u0161kega porekla\u201c s krepkim plusom.<\/strong> Ob raziskovanjih za projekt razstave \u201eMeritveni urad\u201c so v Departmanu za antropologijo na dunajski univerzi na\u0161li originalne podlage o \u201erasno-znanstveni\u201c kampanji, ki so jo izvedli v poletnih mesecih leta 1938 v \u0160entjakobu v Ro\u017eu. <\/strong><\/p>\n Ta najdba v arhivu decembra leta 2014 ni izzvala le velikega za\u010dudenja pri antropologih in antropologinjah, bila je tako reko\u010d srednje velika senzacija, saj dotlej niso vedeli za nobeno tako obse\u017eno antropolo\u0161ko meritveno akcijo na Koro\u0161kem.<\/p>\n \u0160entjakoba v Ro\u017eu niso le slu\u010dajno izbrali za \u201erasno-znanstveni\u201c \u0161tudijski objekt. Krajevni nacionalsocialisti so se izkazali \u017ee v zgodnjih 1920ih letih, ko so sodelovali z nacionalsocialisti\u010dnimi u\u010ditelji, s Koro\u0161ko domovinsko zvezo (K\u00e4rntner Heimatbund), z nem\u0161kim Telovadnim dru\u0161tvom (Turnverein) in nem\u0161konacionalnimi Obrambnimi dru\u0161tvi ter skupaj z njimi hujskali proti Slovencem v ob\u010dini.<\/p>\n Poleti leta 1938 se je obrnil koro\u0161ki referent za \u0161olstvo in nacionalsocialisti\u010dni de\u017eelni svetnik Ernst Dlaska na dunajski Antropolo\u0161ki in\u0161titut s pro\u0161njo, da naj bi \u201erasno-znanstveno obdelali za ve\u010djezi\u010dno obmo\u010dje zna\u010dilno ob\u010dino v vsej njeni celovitosti\u201c. Z izvedbo tega dela so poverili antropologa Karla Tuppa, Dlaska pa je poskrbel za potrebna sredstva. Kot je izjavil Tuppa, \u201eje bila ob\u010dina \u0160entjakob v Ro\u017eu v sodelovanju s koro\u0161kimi krogi izbrana za to raziskavo kot najprimernej\u0161a.\u201c<\/p>\n Kot visok esesovski vodja je glavno\u0161olski u\u010ditelj Ernst Dlaska, ki je pristopil k SS-u leta 1931, opravljal \u017ee med \u010dasom, ko je bilo to \u0161e prepovedano, med koro\u0161kimi u\u010ditelji \u201edelo za izgradnjo nacionalsocialisti\u010dne Avstrije\u201c, kot je to izustil sam. Med ilegalnimi nacionalsocialisti v ob\u010dini je bil tudi u\u010ditelj Fritz (Friedrich) Dimnig, ki so ga jeseni leta 1936 dodelili ljudski \u0161oli v \u0160entjakobu v Ro\u017eu.<\/p>\n <\/p>\n Po an\u0161lusu je Dimnig deloval znotraj nacionalsocialisti\u010dne u\u010diteljske zveze (NSLB) kot strokovni referent za \u201erasno in \u017eivljenjsko vedo\u201c. V tej funkciji je bil v tesnem stiku zokro\u017eno upravo zveze NSLB, katero je vodil njegov esesovski kamerad Ernst Dlaska. Po vsej verjetnosti sta \u0161tela ta dva v tiste \u201ekoro\u0161ke kroge\u201c, ki so favorizirali \u201erasno-znanstveno\u201c raziskavo v \u0160entjakobu v Ro\u017eu, \u0161e posebej, ker je Dimnig kot u\u010ditelj neposredno poznal etni\u010dne razmere v ob\u010dini.<\/p>\n Za podkrepitev teorije, izdelane z metrom in po predlo\u017eenem nauku, da predstavlja ju\u017ena Koro\u0161ka nem\u0161ki narodnostni in kulturni prostor, je Karl Tuppa na\u010drtoval do 1943\/44 dodatne \u201erasno-znanstvene\u201c posnetke 45.000 oseb ju\u017eno od \u201eziljsko-dravske linije\u201c.<\/p>\n Meritve so opravljali po \u0161olah in okoli\u0161kih gostilnah, na primer v gostilnah Matschnig (Podro\u017eca), Janach (\u0160entjakob), Moser (Podgorje), Pre\u0161an (Kot), Amru\u0161 (Svatne) ali Primik (Reka). O ob\u0161irni meritveni akciji ni bilo mogo\u010de najti podlag, pa tudi v kolektivnem spominu prebivalstva je ni. V nem\u0161kem rajhu se je vedno znova dogajalo tak\u0161no \u201erasno-znanstveno\u201c ugotavljanje stanja. Tako so leta 1934 v pribli\u017eno 200 \u0161lezijskih vaseh izmerili 15.000 oseb. Sporo\u010dila Antropolo\u0161kega in\u0161tituta univerze v Bratislavi pristojnim \u017eupanom so se glasila vedno enako: \u201eV soglasju z vlado bomo va\u0161o ob\u010dino rasno-znanstveno raziskali. Prosimo vas, da naro\u010dite staroselce (mo\u0161ke, \u017eenske) za spodaj navedene ure v gostilno (\u0161olo) …\u201c<\/p>\n <\/div><\/div>[\/vc_column_text][\/vc_column_inner][\/vc_row_inner][\/vc_column][\/vc_row][vc_row full_width=”stretch_row” css=”.vc_custom_1557082022311{background-image: url(https:\/\/roz.si\/vermessung-meritev\/wp-content\/uploads\/2019\/05\/KT_Haselnuss_18-Kopie.jpg?id=168) !important;}” el_class=”dark-bg parallax”][vc_column][vc_empty_space height=”100″ el_class=”mobile-visible”][\/vc_column][\/vc_row][vc_row el_id=”karl”][vc_column][vc_row_inner][vc_column_inner width=”1\/2″][vc_column_text] Antropolo\u0161ki posnetki o\u010di ter u\u0161es, Dunaj v 1930-ih letih.<\/strong> [\/vc_column_text][\/vc_column_inner][vc_column_inner width=”1\/2″][vc_column_text]<\/p>\n Potem ko je leta 1943 umrl Eberhard Geyer, vodja In\u0161tituta za fizi\u010dno antropologijo na dunajski univerzi in ilegalni \u010dlan NSDAP-a od leta 1933 naprej, , je Karl Tuppa za\u010dasno prevzel vodstvo in\u0161tituta. <\/strong><\/p>\n Tuppa je bil ilegalen \u010dlan NSDAP-a od leta 1935 dalje. Eno od glavnih te\u017ei\u0161\u010d in\u0161tituta je bilo izdelovanje \u201ededno-biolo\u0161kih\u201cnarodoznanstvenih ekspertiz. Z an\u0161lusom so n\u00fcrnber\u0161ki rasni zakoni iz leta 1935 za\u010deli veljati tudi v Avstriji in izdelovanje ekspertiz je doseglo nove razse\u017enosti.<\/p>\n Antropologi in antropologinje so odtlej izdelovali dedno-biolo\u0161ke in rasno-narodoznanstvene\u201c ekspertize v primerih, kjer je zaradi manjkajo\u010dih dokumentov obstajal \u201esum na \u017eidsko poreklo\u201c oziroma v takih primerih, kjer naj bi raz\u010distili, \u010de velja kdo v smislu \u201en\u00fcrnber\u0161kih zakonov\u201c za \u201e\u017eida\u201c ali \u201e\u017eidskega me\u0161anca\u201c. Metodi\u010dne pomanjkljivosti so ob\u0161li z veznimi nakloni. Ekspertize so izdelovali tako na Antropolo\u0161kem in\u0161titutu kot tudi v Naravoslovnem muzeju. Na ta na\u010din so bili antropologi in antropologinje neposredno involvirani v preganjalski in uni\u010devalni aparat nacisti\u010dnega re\u017eima. Njihovo mnenje je bilo soodlo\u010dilno za nadaljnjo usodo ljudi.<\/p>\n V ve\u010dini postopkov, ki so bili dani v oceno, je bil vsaj eden od zakoncev popoln \u201earijec\u201c. Tragedije so se dogajale takrat, ko sta bila oba zakonca registrirana kot \u201e\u017eida\u201c. Ko je bilo recimo potrebno, da se mati odpove svojemu \u017eidskemu partnerju in navede \u201earijca\u201c za domnevnega o\u010deta ali pa da o\u010de verodostojno doka\u017ee materino nezvestobo \u2013 samo zato, da bi svojega otroka obvarovali \u201emade\u017ea\u201c \u201epopolnega \u017eidstva\u201c ter da bi mu na ta na\u010din omogo\u010dali vsaj status \u201eme\u0161anca prve stopnje\u201c.<\/p>\n Ekspertize, ki jih je izdelovaal Karl Tuppa za lep denar, so izpadle prakti\u010dno vselej obupancem v \u0161kodo. V njegovi ocenjevalni jezikovni telovadbi se zrcalijo nesmiselnost takih izvedeni\u0161kih mnenj ter posledice, ki so nastale za izpra\u0161evanca: brezpravnost, preganjanje, umor. Kot primer njegove ne\u010dlove\u0161kosti navajamo zaklju\u010dni stavek preiskave iz leta 1943: \u201e\u010ceprav o\u010detovstvo domnevnega o\u010detani popolnoma neverjetno, moramo isto\u010dasno sprejeti, da tudi, i o\u010detovstvo zakonskega o\u010deta ni neverjetno.\u201c 6. junija 1945 so Karla Tuppa odpustili iz univerze. Predhodno preiskavo zaradi njegovega delovanja kot izvedenec so leta 1948 ustavili. Maja leta 1949 ga je de\u017eelno sodi\u0161\u010de za civilne zadeve ponovno imenovalo za stalnega zaprise\u017eenega sodnega izvedenca za \u010dlove\u0161ko dedno biologijo in antropologijo. V tej funciji je deloval do leta 1970. V neki posmrtnici iz leta 1981 je zapisano: \u201eTako je Karl Tuppa na osnovi svojega izrednega teoretskega znanja in prakti\u010dnih izku\u0161enj skozi dolga leta veliko dosegel v spornih procesih okoli o\u010detovstva. V skoraj vseh postopkih mu je s pomo\u010djo svojih ekspertiz uspelo odlo\u010dno vplivati na izhod procesov.\u201c<\/p>\n <\/div><\/div>[\/vc_column_text][\/vc_column_inner][\/vc_row_inner][\/vc_column][\/vc_row][vc_row full_width=”stretch_row” css=”.vc_custom_1557082195765{background-image: url(https:\/\/roz.si\/vermessung-meritev\/wp-content\/uploads\/2019\/05\/KT_Haselnuss_17-Kopie.jpg?id=167) !important;}” el_class=”dark-bg parallax”][vc_column][vc_empty_space height=”100″ el_class=”mobile-visible”][\/vc_column][\/vc_row][vc_row el_id=”vermesser”][vc_column][vc_row_inner][vc_column_inner width=”1\/2″][vc_column_text] Vir: Gimnazija Perau Beljak<\/em> Tako imenovana veda o rasah, nauk o domnevnih \u201erasah\u201c po tipih ali sistemskih rasah, ni temeljila na naravoznanstvenih, dokazljivih standardih.<\/strong><\/p>\n Njeni zagovorniki so se poslu\u017eevali vseh mogo\u010dih kategorizacij, da bi z merjenjem lobanj in opisovanjem razli\u010dnih oblik obraza, z barvo ko\u017ee, las in o\u010di, dol\u017eino nosu, zavoji na u\u0161esih itd. dokazali psevdoznanstveno skonstruirane tipe ras in legitimirali ta na\u010din raziskovanja. Poleg tega so ti \u201erasni raziskovalci\u201c trdili, da imajo \u201erase\u201c poleg fiziognomi\u010dnih tudi njim lastne du\u0161evne lastnosti (\u201eveda o du\u0161evnosti ras\u201c). Tako je koro\u0161ki strokovnjak za narodnosti bil mnenja, da \u201csi lahko razlagamo veliko delo brambovskega boja le z nordijsko-herojskimi rasnimi zna\u010dilnostmi Koro\u0161ca\u201c. Znanstveno \u201erasno raziskovanje\u201c je vse bolj postajalo osnova politi\u010dnih ideologij, katerih vsebina je bila ve\u010dvrednost enih in manjvrednost drugih skupin ljudi. Posebej \u0161e rasne blodnje nacistov, neusmiljeno preganjanje in ubijanje ne\u0161teto ljudi so tako na grozljiv na\u010din legitimirali ne nazadnje z znanstvenim rasizmom. Die Lehrkr\u00e4fte wurden angewiesen, die NS-\u201eRassenlehre\u201c im Unterricht zu vermitteln. Auf gro\u00dfformatigen Bildtafeln wurden die verschiedenen \u201eRassentypen\u201c den Sch\u00fclerinnen und Sch\u00fclern auch nach 1945 gezeigt.<\/p>\n Rasisti\u010dna tabla za pouk biologije na gimnaziji Perau v Beljaku U\u010diteljice in u\u010ditelji so imeli navodila za pou\u010devanje nacisti\u010dne \u201erasne teorije\u201c. Na \u0161irokoformatnih slikovnih straneh so u\u010dencem in u\u010denkam kazali razli\u010dne \u201etipe ras\u201c, tudi \u0161e po letu 1945.<\/p>\n <\/div><\/div>[\/vc_column_text][\/vc_column_inner][\/vc_row_inner][\/vc_column][\/vc_row][vc_row full_width=”stretch_row” css=”.vc_custom_1557082390522{background-image: url(https:\/\/roz.si\/vermessung-meritev\/wp-content\/uploads\/2019\/05\/KT_Haselnuss_15.jpg?id=165) !important;}” el_class=”dark-bg parallax”][vc_column][vc_empty_space height=”100″ el_class=”mobile-visible”][\/vc_column][\/vc_row][vc_row el_id=”koepfe”][vc_column][vc_row_inner][vc_column_inner width=”1\/2″][vc_column_text] Volk und Rasse, Berlin, August 1939.<\/strong> Fizi\u010dnemu antropologu Emilu Zuckerkandlu se je v 1880. letih zdelo, da je okoli Vrbskega jezera posebno veliko tako imenovanih podolgovarih lobanj. Ta okoli\u0161\u010dina je zanj pomenila \u201egosto zastopanost prvotno germanskega elementa\u201c. <\/strong><\/p>\n Po tem kopitu je nekaj let kasneje ravnal Augustin Weisbach, ki je okoli leta 1900 sistematsko meril avstrijske vojake in ob tem pri\u0161el do zaklju\u010dka, da imajo Nemci na Koro\u0161kem v primerjavi z onimi na \u0160tajerskem, Salzbur\u0161kem, Zgornje- in Ni\u017ejeavstrijskem najve\u010d podolgovatih lobanj. Potemtakem so bile \u201egermanske zna\u010dilnosti\u201c najmo\u010dnej\u0161e na Koro\u0161kem. Bil je tudi mnenja, da imajo Slovenci na Koro\u0161kem prav tako \u201esorazmerno visok dele\u017e zna\u010dilnosti podolgovatih glav\u201c. Zato je bilo zanj jasno, da so koro\u0161ki Slovenci glede oblike lobanj nem\u0161kim Koro\u0161cem bli\u017ee kot kranjski Slovenci.<\/p>\n Z velikim veseljem je koro\u0161ka akademska srenja dopustila vna\u0161anje \u201espoznanj\u201c merilcev lobanj v lastne, nacionalno-politi\u010dno motivirane raziskave. Po njihovem naj bi namre\u010d ju\u017ena Koro\u0161ka bila prastara nem\u0161ka kulturna tla. Poleg tega so z vso vnemo poudarjali duhovno in kulturno prevlado \u201enordijske\u201c oz. \u201enem\u0161ke krvi\u201c. Leta 1931 je Martin Wutte v reviji Volk und Rasse (Narod in rasa) spet enkrat objavil svoja na\u010dela o \u201enarodnostnem razvoju Koro\u0161ke\u201c. Da \u201ete\u010de po \u017eilah Slovenca mnogo nem\u0161ke krvi\u201c, je imel za dokazano z rezultati \u201erasnih raziskav\u201c na Koro\u0161kem.<\/p>\n Leta 1926 je priznani antropolog Otto Reche ustanovil revijo Volk und Rasse. Reche stje \u201enordijsko raso\u201c imenoval kot najdragocenej\u0161o kulturo ustvarjajo\u010do \u201eraso\u201c, ki je ogro\u017eena zaradi me\u0161anja ras, najnevarnej\u0161i pa naj bi bili \u201eJudje\u201c. Temu odgovarjajo\u010de so se v Volk und Rasse poslu\u017eevali grobo antisemitske dikcije. Polegnarodnostno-antisemitske \u201erasne higijene\u201c je revija propagirala sterilizacijo du\u0161evno in telesno prizadetih ljudi. Izdajatelji so od nacionalsocialistov pri\u010dakovali in zahtevali radikalno vpeljavo ukrepov, ki so jih izdelali. Ideolo\u0161ki cilji revije Volk und Rasse za Martina Wutteja ter za oba koro\u0161ka narodoznanstvenika Georga Graberja in Franza Koschierja niso bili nikakr\u0161na ovira, da bi ne objavljali v tem rasisiti\u010dnem organu. Njihove sovra\u017ene podobe so bile prav takojasnoorisane kot tiste, ki so jih imel iizdajatelji: socializem, slovanstvo in judovstvo.<\/p>\n <\/div><\/div>[\/vc_column_text][\/vc_column_inner][\/vc_row_inner][\/vc_column][\/vc_row][vc_row full_width=”stretch_row” css=”.vc_custom_1557082404765{background-image: url(https:\/\/roz.si\/vermessung-meritev\/wp-content\/uploads\/2019\/05\/KT_Haselnuss_12.jpg?id=163) !important;}” el_class=”dark-bg parallax”][vc_column][vc_empty_space height=”100″ el_class=”mobile-visible”][\/vc_column][\/vc_row][vc_row el_id=”slowenien”][vc_column][vc_row_inner][vc_column_inner width=”1\/2″][vc_column_text] \u201eRasne raziskave\u201c v zasedeni Sloveniji, 1941.<\/strong> [\/vc_column_text][\/vc_column_inner][vc_column_inner width=”1\/2″][vc_column_text]<\/p>\n Nacisti so svojo rasisti\u010dno demografsko politiko aplicirali na vsa tista podro\u010dja, ki so jih hoteli osvojiti kot \u201e\u017eivljenski prostor\u201c oz. katera so nameravali \u201egermanizirati\u201c. <\/strong><\/p>\n \u017de pred nem\u0161kim napadom na Jugoslavijo aprila 1941 so bili torej pripravljeni vsi ukrepi za \u201egermanizacijo\u201c slovenskih obmo\u010dji, ki so jih potem dejansko anektirali pod imeni \u201eOberkrain\u201c, Gorenjska in \u201eUntersteiermark\u201c, Spodnja \u0160tajerska. Najprej so na\u010drtovali SS-ovci za Slovenijo nasilno izselitev 260.000 oseb.<\/p>\n Od pomladi do konca leta 1941 je v Gradcu obstajal operativni center \u201eS\u00fcdost\u201c RuSHA-ja, glavnega rasnega in naselbinskega urada. Za nalogo je imel \u201erasno\u201c nova\u010denje slovenskega dela prebivalcev na podro\u010dju Spodnje \u0160tajerske in Gorenjske. \u201eRasna vrednost\u201c nova\u010denja bi naj odlo\u010dala o tem, ali smejo ljudje ostati ali jih deportirajo v \u201eStari rajh\u201c oz. na Hrva\u0161ko in v Srbijo. Vso lastnino deportirancev bi zasegli, ob tem pa naselili pripadnike nem\u0161kega rodu ter spremenili Spodnjo \u0160tajersko in Gorenjsko v \u201enem\u0161ko naselitveno ozemlje\u201c oz. kar je \u0161e va\u017enej\u0161e, v \u201ezavarovan in na nem\u0161ki krvi slone\u010d nem\u0161ki mejni teritorij.\u201c<\/p>\n Od aprila do novembra leta 1941 je do pribli\u017eno 18 \u201erasnih strokovnjakov\u201c sestavilo pregled nad \u201erasno biologijo\u201c prebivalstva na Spodnjem \u0160tajerskem in Gorenjskem. Pri tem so si pogledali pod vidikom \u201erase\u201c ve\u010d kot pol milijona ljudi. \u201eRasni kontrolorji\u201c so zopet ugotovili \u201epresenetljivo visok dele\u017e nordijske krvi\u201c. Za zgodovinarja Toneta Ferenca je predstavljala ta od nemcev izvedena \u201erasna\u201c raziskava posebnost nem\u0161kega okupacijskega sistema, kajti ni bilo nobene zasedene oz. nem\u0161kemu rajhu pridru\u017eene province, v kateri bi nacisti raziskali in ovrednotili skoraj celotno prebivalstvo glede na njegove \u201erasne zna\u010dilnosti\u201c. Ob grobi selekciji so \u201erasni kontrolorji\u201c opredelili testirance v eno izmed \u0161tirih \u201ekategorij rasne kakovosti\u201c: kategorija I. pomeni zelo dobro, II. dobro, III. povpre\u010dno in IV. \u201erasno\u201c neprimerno. Za prvo kategorijo tega ovrednotenja z rimskimi \u0161tevilkami so se skrivali pojmi \u201e\u010disto nordijsko, brez dednih bolezni, zmogljive zvrsti\u201c.Po Himmlerjevi smernici od 25. junija 1942 bi naj \u201epo rasnih kriterijah\u201c pregledovali ter ocenjevali tudi otroke partizanov in umorjenih talcev do dvanajstega leta. Tisti, ki bi dobili dobro \u201erasno oceno\u201c, bi pri\u0161li v domove dru\u0161tva \u201eLebensborn e. V.\u201c in bili na voljo za posvojitev ali nemcem ali pa posebnim prevzgojmin domovom.<\/p>\n <\/div><\/div>[\/vc_column_text][\/vc_column_inner][\/vc_row_inner][\/vc_column][\/vc_row][vc_row full_width=”stretch_row” el_class=”dark-bg parallax” css=”.vc_custom_1557082768167{background-image: url(https:\/\/roz.si\/vermessung-meritev\/wp-content\/uploads\/2019\/05\/KT_Haselnuss_9-Kopie.jpg?id=161) !important;}”][vc_column][vc_empty_space height=”100″ el_class=”mobile-visible”][\/vc_column][\/vc_row][vc_row el_id=”deportation”][vc_column][vc_row_inner][vc_column_inner width=”1\/2″][vc_column_text] Zofija Sturm s svojo dru\u017eino Ljudmila Sticker (1914\u20132004) in njena dru\u017eina, med njimi \u0161tirje otroci, so spadali med tiste \u201esovra\u017enike ljudstva in dr\u017eave\u201c , ki so jih aprila 1942 deportirali preko zbirnega tabori\u0161\u010da v ulici Ebental v tabori\u0161\u010da Hesselberg in Wei\u00dfenburg. Njenega mo\u017ea Jozeja Stickerja so vpoklicali aprila 1943 iz tabori\u0161\u010da Wei\u00dfenburg v nem\u0161ko armado.<\/strong> Sredi aprila leta 1942 je nacisti\u010dna raznarodovalna politika na Koro\u0161kem dosegla svoj vi\u0161ek z izgonom koro\u0161ko-slovenskih dru\u017ein. Na\u010drte za prisilno izselitev so izdelali na Koro\u0161kem, neposredna direktiva pa je pri\u0161la iz Berlina. Politika si je zastavila cilj rigoroznega ponem-\u010denja, podobno, kakor so to \u017ee bili storili leta 1941 na Gorenjskem in Spodnjem \u0160tajerskem. Organizacija, strukture poveljstva, izpeljava in potek ka\u017eejo skoraj identi\u010den vzorec.<\/p>\n Alois Maier-Kaibitsch, ki je po an\u0161lusu napredoval v nacionalsocialisti\u010dnega de\u017eelnega svetnika in vodjo pisarne za narodnost, je postal koordinator nasilnih ukrepov nacisti\u010dnega re\u017eima proti Slovencem na Koro\u0161kem. Na zasedanju gauovskega urada za narodnostna vpra\u0161anja 10. julija 1942 je z ozirom na \u017ee za\u010det izgon slovenskih dru\u017ein iz Koro\u0161ke prostodu\u0161no izjavil: \u201eDogodki na Balkanu v minulem letu nam naro\u010dajo, da na obmo\u010dju severno od Karavank pospravimo s tako imenovano slovensko manj\u0161ino.\u201c Zbirka lobanj antropolo\u0161kega oddelka Naravoslovnega muzeja na Dunaju obsega okoli 40.000 \u010dlove\u0161kih lobanj, ki so slu\u017eile in slu\u017eijo znanstvenim namenom, Dunaj 2017.<\/strong> [\/vc_column_text][\/vc_column_inner][vc_column_inner width=”1\/2″][vc_column_text]<\/p>\n V nacisti\u010dni ideologiji so prepoznavni nacionalisti\u010dno pristni nazori, ki so vladali na Koro\u0161kem in ki so strmeli po \u201eVeliki Nem\u010diji\u201c z vsemi mejnimi obmo\u010dji, ki so jih do tedaj odstopili ali izgubili. Z ustanovitvijo \u201eIn\u0161tituta za de\u017eelno raziskovanje na Koro\u0161kem\u201c leta 1942 je Koro\u0161ka dobila ustanovo s tem ustrezno nacisti\u010dno in narodnostno-znanstveno usmeritvijo. <\/strong><\/p>\n Do takrat sta bili nosilki te majhne humanisti\u010dne ustanove v glavnem dve kadrovsko tesno povezani instituciji: \u201eZgodovinsko dru\u0161tvo za Koro\u0161ko\u201c, ki so ga ustanovili v sredini 19. stoletja, in leta 1904 ustanovljeni \u201eKoro\u0161ki de\u017eelni arhiv\u201c, ki je bil po Prvi svetovni vojni mo\u010dno povezan z napadalno, protislovensko delujo\u010do Koro\u0161ko domovinsko zvezo. Raziskovalci na teh institucijah, ki so bili zaradi koro\u0161ke de\u017eelne zgodovine nastrojeni vsebolj nem\u0161konacionalno, so prete\u017eno zastopali predstave o umski in \u201erasni\u201c prevladi nem\u0161ke kulture.<\/p>\n S prav sveto vnemo se je borila duhovna elita Koro\u0161ke za prav nem\u0161ko Koro\u0161ko in je pri tem nacistom dobavljala znanstvena upravi\u010devanja za togo germanizacijsko politiko. Njeni pripadniki so bili duhovni sooblikovalci, intelektualni storilci, ki so v znanost vnesli vse to, kar je bilo od nekdaj njihova poguba: nacionalizem, ljudomrzni\u0161tvo in megalomanijo.<\/p>\n \u201eNarodna skupnost\u201c (Volksgemeinschaft), \u201enem\u0161ka kri\u201c (deutsches Blut), \u201enordijska rasa\u201c (nordische Rasse) \u2013 take in podobne izto\u010dnice najdemo v znanstvenih publikacijah, sicer ne \u0161ele od leta 1938 naprej, nanj so prisegali \u017ee prej in vedno spet. Takrat pa\u010d so stremele vse znanstvene stroke pred vsem po dokazu, da predstavlja Koro\u0161ka de\u017eela od nekdaj tla nem\u0161ke kulture. Pri tem so bila vsa strokovna podro\u010dja zavezana \u201ekrvni in rasni mitologiji\u201c \u2013 bodisi zgodovina, arheologija, lingvistika, etnologija, geografija ali umetnostna zgodovina.<\/p>\n Koro\u0161ki znanstveniki so voljno prevzemali rasisti\u010dne zasnove, kot recimo tisto o \u201enordijskih dolgolobanjastih rasah\u201c ali tisto o \u201ev boju preizku\u0161eni nem\u0161ki krvi\u201c. Trud koro\u0161kih nacionalisti\u010dnih znanstvenikov za ostro distanciranje od \u201eslovanskega pasu kratkih lobanj\u201c ju\u017eno od Karavank se je izkazal za zastarelega v trenutku, ko se je aprila 1941 zgodila aneksija slovensko naseljenega obmo\u010dja. Sedaj je postalo va\u017eno pridobivanje argumentov v prid Hitlerjeve \u201enarodne komasacije\u201c na novozavzetem ozemlju oz. v prid nacisti\u010dne ekspanzije proti jugovzhodu.<\/p>\n Koro\u0161ki narodni raziskovalci so razglasili anektirano ozemlje takoj za \u201enem\u0161ka tla\u201c. Pri svojem govoru ob ustanovitvi \u201eIn\u0161tituta za de\u017eelno raziskovanje na Koro\u0161kem\u201c 10. oktora 1942 je obrazlo\u017eil germanist Eberhard Kranzmayer, da \u201ekulturne meje med Koro\u0161ko in Gorenjsko nikoli ni bilo in je tudi ni\u201c. Tudi po mnenju etnografa Georga Graberja so bili nemci na Koro\u0161kem naenkrat blizje gorenjcem, saj so se gorenjci nagibali bolj k \u201esvetlemu nordijskemu tipu kot njihovi slovanski sosedi\u201c. O\u010ditno so lahko prilagajali rasisti\u010dne argumente vedno novim aktualnim zahtevam \u2013 tudi \u010de so si ti konec koncev nasprotovali.<\/p>\n <\/div><\/div>[\/vc_column_text][\/vc_column_inner][\/vc_row_inner][\/vc_column][\/vc_row][vc_row full_width=”stretch_row” el_class=”dark-bg parallax” css=”.vc_custom_1557253268579{background-image: url(https:\/\/roz.si\/vermessung-meritev\/wp-content\/uploads\/2019\/05\/KT_Haselnuss_4-Kopie.jpg?id=156) !important;}”][vc_column][vc_empty_space height=”100″ el_class=”mobile-visible”][\/vc_column][\/vc_row][vc_row el_id=”volkstumsexperten”][vc_column][vc_row_inner][vc_column_inner width=”1\/2″][vc_column_text] Volk und Rasse, Berlin, Mai 1938.<\/strong> Volk und Rasse, Berlin, Juni 1940.<\/strong> Obseg kooperacije in prepredenosti med \u201enarodnimi\u201c kulturnimi, socialnimi in \u201erasnimi\u201c znanstveniki po eni strani ter nacionalsocialisti\u010dnimi birokrati za narod in nosilci politi\u010dnih odlo\u010ditev po drugi strani jasno ka\u017ee, kak\u0161en vpliv so imele elite znanstvenikov na \u010dloveka zani\u010devalno narodnostno politiko nacionalsocialistov. <\/strong><\/p>\n Poleg \u0161tevilnih znanstvenih \u201estrokovnjakov za narod\u201c iz \u201eStarega rajha\u201c so bili v na\u010drtovanje in realizacijo\u201enarodne konsolidacije\u201c involvirani tudi priznani znanstveniki iz Avstrije oziroma oz. Koro\u0161ke. Med vodilnimi (tu izklju\u010dno mo\u0161ki) koro\u0161kimi strokovnjaki so bili Martin Wutte, Karl Starzacher in Karl Dinklage, narodoslovci kot Georg Graber, Oskar Moser in Franz Koschier, geografi kot G\u00fcnter Glauert in Viktor Paschinger ter germanisti kot Eberhard Kranzmayer, \u010de naj jih omenimo le nekaj.<\/p>\n Leto 1945 za doma\u010de znanstvenike ni pomenilo pomembne cezure. Kmalu po koncu vojne je koro\u0161ka de\u017eelna vlada zadol\u017eila prav te nekdanje zagovornike nacisti\u010dnih rasnih blodenj za pripravo zavrnitve jugoslovanskih zahtev na znanstveni osnovi (Kranzmayer, Paschinger, Wutte).<\/p>\n \u201eZveza za tradicijo\u201c K\u00e4rntner Landsmannschaft, ki je od leta 1981 naprej podeljevala medaljo Georga Graberja za \u201eposebne\u201c zasluge na podro\u010dju ljudske kulture in narodoznanstva (in to \u0161e vedno po\u010dne), jo je vedno znova dajala predstavnikom zastarelih narodoslovnih znanosti, kot sta Oskar Moser ali nacionalsocialisti\u010dni gauovski referent za ponem\u010devanje na zasedenem Gorenjskem in kasnej\u0161i funkcionar koro\u0161kega Heimatdiensta ter \u010dastni predsednik koro\u0161ke Landsmannschaft Franz Koschier. Georg Graber, odlikovani \u201ebrambovec\u201c, sodelavec urada za rasno politiko, znanstvene celice \u201eNem\u0161ka kmetija\u201c ter podporni \u010dlan SS, je tudi po letu 1945 v svojih razpravah nemoteno zastopal \u201erasno-teoretske\u201c osnove in ocene.<\/p>\n \u201e\u010ce se slovenske oblike \u017eivljenja blagodejno dvigajo nad nazadnja\u0161ke srbske, se imajo Slovenci za to prednost zahvaliti edionole stalnemu vplivu nem\u0161ke kulture \u2026\u201c<\/p>\n<\/blockquote>\n Eberhard Kranzmayer, 1941<\/cite><\/p>\n <\/div><\/div>[\/vc_column_text][\/vc_column_inner][\/vc_row_inner][\/vc_column][\/vc_row][vc_row full_width=”stretch_row” el_class=”dark-bg parallax” css=”.vc_custom_1557254373252{background-image: url(https:\/\/roz.si\/vermessung-meritev\/wp-content\/uploads\/2019\/05\/KT_Haselnuss_3-Kopie.jpg?id=155) !important;}”][vc_column][vc_empty_space height=”100″ el_class=”mobile-visible”][\/vc_column][\/vc_row][vc_row el_id=”untersuchungen”][vc_column][vc_row_inner][vc_column_inner width=”1\/2″][vc_column_text] Leta 1937 je predaval Tuppa \u201eDunajski dru\u017ebi za rasno higijeno\u201c o \u201eantropolo\u0161kem popotovanju po koro\u0161kih \u0161olah\u201c in poro\u010dal o tem, kako je v \u0161estih tednih s svojo \u017eeno in neko sodelavko raziskal 33 \u0161ol s pribli\u017eno 5000 otroki \u201ena obmo\u010dju celov\u0161kega ter belja\u0161kega pode\u017eelja ter kako je ob tem napravil\u201c tudi nekaj fotografij. Med drugim je kazal delo o \u201etipi\u010dnih rasnih podobah s posebnim ozirom na nordijsko raso\u201c.<\/strong><\/p>\n Med \u201eobse\u017enim materialom\u201c iz 1930-ih letih in iz \u010dasa nacionalsocializma so se zna\u0161li tudi dokumenti o preiskavah, ki so jih opravili na ve\u010d kot 10.000 \u0161olarjev v okrajih Velikovec, Wolfsberg, Celovec in Beljak. Poleg tega se je zna\u0161lo v arhivih tudi gradivo o \u201egenetsko-biolo\u0161kih\u201c in \u201erasno-biolo\u0161kih\u201c raziskavah, ki jih je v poletju 1937 izvedelod za\u010detka 1930-ih let aktiven nacionalsocialist Johann Jungwirth, in sicer pri na 450-ih mo\u0161kih, \u017eenskah in otrocih v \u201epopolnoma nem\u0161ki ob\u010dini\u201c Feld am See Naleteli so tudi na izsledke Roberta Routila, \u010digar publikacija o \u201eljudstvu in rasah na koro\u0161kih tleh\u201c je iz\u0161la leta 1937 v celov\u0161ki zalo\u017ebi Heimatverlag.<\/p>\n Poleg prazgodovinskega, zgodovinskega in narodoslovnega orisa koro\u0161ke zgodovine, ki ga je spisal ob pomo\u010di de\u017eelnega arhivarja Martina Wutteja, je Routil predstavil tudi rezultate lastnih \u201erasno-antropolo\u0161kih\u201c raziskav arheolo\u0161kih najdb okostij, lobanj iz koro\u0161kih kostnic ter rezultate meritev na primeru \u017eivih oseb oziroma narodnih skupinah.<\/p>\n Routil je pri\u0161el do \u201ezaklju\u010dka\u201c, da so na Koro\u0161kem \u201eljudje s podolgovatimi lobanjami nordijske rasne pripadnosti\u201c do tam v srednji vek prevladovali kot \u201erasna oblika\u201c. Routil, ki se je v\u010dlanil v NSDAP leta 1933, je zastopal tezo, da so koro\u0161ki Slovenci \u201erasno\u201c znatno bli\u017ee nem\u0161kim Koro\u0161cem kot Kranjci, kar naj bi potrjevalo \u201eve\u010d kot tiso\u010dletno trajajo\u010de vklapljanje slovenskega ljudskega elementa v nem\u0161tvo te de\u017eele\u201c. Tudi v tabori\u0161\u010du za vojne ujetnike v Wolfsbergu so antropologi Naravoslovnega muzeja opravljali \u201erasno-znanstvene\u201c raziskave. Jeseni leta 1941 je bilo v tabori\u0161\u010du poleg Francozov, Belgijcev in Rusov tudi ve\u010d kot 5000 Angle\u017eev, antropolo\u0161ka komisija pa se je zanimala predvsem za vojake iz angle\u0161kih kolonij. Z opozorilom na haa\u0161ko konvencijo so se Angle\u017ei, Avstralci, Novozelandci in Maori branili, da bi jih merili in fotografirali. Zato so Josef Wastl in njegov tim pri\u010deli z raziskovanjem drugih skupin, ko so bili recimo pripadniki bataljona de\u017eelnih strelcev, ki so stra\u017eili vojne ujetnike v tabori\u0161\u010dih. Antropologi so v poletju in jeseni leta 1942 vseskupaj raziskali ve\u010d kot 700 mo\u0161kih v ujetni\u0161kem tabori\u0161\u010du Wolfsberg, med njimi tudi srbske, sovjetske in francoske vojne ujetniki.<\/p>\n <\/div><\/div>[\/vc_column_text][\/vc_column_inner][\/vc_row_inner][\/vc_column][\/vc_row][vc_row full_width=”stretch_row” el_class=”dark-bg parallax” css=”.vc_custom_1557254549291{background-image: url(https:\/\/roz.si\/vermessung-meritev\/wp-content\/uploads\/2019\/05\/KT_Haselnuss_2-Kopie.jpg?id=154) !important;}”][vc_column][vc_empty_space height=”100″ el_class=”mobile-visible”][\/vc_column][\/vc_row][vc_row el_id=”toetung”][vc_column][vc_row_inner][vc_column_inner width=”1\/2″][vc_column_text] [\/vc_column_text][\/vc_column_inner][vc_column_inner width=”1\/2″][vc_column_text]<\/p>\n Ve\u010d prebivalcev iz \u0160entjakoba v Ro\u017eu je bilo umorjenih zaradi dejanskih ali le domnevnih telesnih in du\u0161evnih okvar kot \u017ertve nacisti\u010dne rasisti\u010dne norosti v \u201eevtanazijskih\u201c ustanovah Grad Hartheim pri Linzu in Brandenburgu ob reki Havel, pa tudi v koro\u0161ki de\u017eelni zdravstveni in oskrbovalni ustanovi za du\u0161evno obolele osebev Celovcu.<\/strong><\/p>\n Maria Krautzer, rojena leta 1894 v Podsinji vasi. \u017divela je kot ob\u010dinska siromakinja v \u0160entjakobu, leta 1939 pa so jo po ve\u010dletni oskrbi v celov\u0161ki hiralnici poslali v \u201eDe\u017eelno nori\u0161nico\u201c v Celovcu. 25. avgusta 1940 so Krautzerjevo odpeljali v Niedernhart (Grad Hartheim) in jo tam umorili.<\/p>\n Josef Kattnig, rojen leta 1912 v \u0160entjakobu v Ro\u017eu. Brezposelnega mizarskega pomo\u010dnika so maja leta 1936 zaradi atestirane shizofrenije poslali v \u201eDe\u017eelno nori\u0161nico\u201c v Celovec, ga 24. marca 1941 prepeljali v Niedernhart in ga tam umorili.<\/p>\n Rupert Pichler, rojen leta 1890 v \u0160kofi\u010dah in od leta 1938 naprej stanujo\u010d na Kotu. Do novembra 1939 je delal kot pomo\u017eni delavec v Beljaku. Maja leta 1940 so mu odrekli opravilno sposobnost zaradi domnevne \u201edu\u0161evne bolezni\u201c. V Niedernhart so ga prepeljali 29. junija 1940 in ga tam takoj po prihodu v Grad Hartheim umorili s plinom.<\/p>\n Philipp (Filipp) Nassimbeni, rojen leta 1889 v \u0160entjakobu v Ro\u017eu. Na \u0160tajerskem zaposleni zidar je bil zaradi demence od aprila 1936 do februarja 1937 v zdravili\u0161\u010du Am Feldhof v Gradcu. V Celovec so ga premestili 17. februarja 1937, v Niedernhart pa so ga poslali 29. junija 1940. Nassimbenija so verjetno umorili v ustanovi za ubijanje v Brandenburgu ob reki Havel.<\/p>\n Ursula Possnig (tudi Po\u00dfnig, Posnig ali Possnik), rojena leta 1909 na Talah. 4. maja 1942 so jo z diagnozo \u201eprirojena slaboumnost\u201c poslali v \u201eZdravstveno in oskrbovalno ustanovo\u201c v Celovcu, kjer je 16. februarja 1944 umrla oz. bila umorjena. O \u017ertvah evtanazije v ob\u010dini \u0160entjakob v Ro\u017eu je raziskave opravil Michael Koschat.<\/p>\n <\/div><\/div>[\/vc_column_text][\/vc_column_inner][\/vc_row_inner][\/vc_column][\/vc_row][vc_row full_width=”stretch_row” el_class=”dark-bg parallax” css=”.vc_custom_1557254841544{background-image: url(https:\/\/roz.si\/vermessung-meritev\/wp-content\/uploads\/2019\/05\/KT_Haselnuss_16.jpg?id=166) !important;}”][vc_column][vc_empty_space height=”100″ el_class=”mobile-visible”][\/vc_column][\/vc_row][vc_row el_id=”rasse”][vc_column][vc_row_inner][vc_column_inner width=”1\/2″][vc_column_text]<\/p>\n [\u2026] Ni znanstvene osnove za \u0161e prihodnjo uporabo pojma \u201arasa\u2018.<\/span><\/p>\n<\/blockquote>\n [\/vc_column_text][\/vc_column_inner][vc_column_inner width=”1\/2″][vc_column_text]<\/p>\n Ob \u0161tudiju aktualnih \u201erasno-znanstvenih\u201c del je opaziti, da antropologi \u0161e vedno ne znajo klasificirati ljudi po naravoznanstveno definiranih zna\u010dilnostih, temve\u010d so pod mo\u010dnim vplivom vsakdanjih predstav svojega lastnega kulturnega in socialnega okolja.<\/strong><\/p>\n Obstajanje \u201eras\u201c jemljejo kot dejstvo in do danes naletimo v odgovarjajo\u010dih publikacijah ve\u010dkrat na mi\u0161ljenje, da kulturne dose\u017eke pogojuje \u201erasa\u201c, ki zaznamuje tudi zna\u010daj naroda. \u201eRasni koncept\u201c je popolnoma neprimeren za prou\u010devanje genetskih razlik pri \u010dloveku, da bi ga lahko zaobjeli v vsej njegovi individualni in geografski raznolikosti.<\/p>\n Za Ulricha Kattmanna je torej slovo od antropolo\u0161kega pojmovanja ras del neke iz znanstveno-eti\u010dnega vidika potrebne sprememba koncepta. Namre\u010d upo\u0161teva dejstvo, da sta \u010dlove\u0161ka evolucija ter populacijska zgodovina tako kompleksni zadevi, da jih shematske predstave o \u201erasah in nastanku vrst\u201co\u010ditno te\u017eko zapi\u0161ejo. Kattmann se zavzema za biologijo \u010dloveka brez \u201erasnih razlikovanj\u201c, za prenehanje truda okokli klasifikacij vrste homo sapiens in za nadome\u0161\u010danje koncepta \u201erase\u201c z opisom in analizo raznolikosti \u010dloveka samega. V znanosti ni relevantno ustvarjanje tipov in njihovo ocenjevanje, temve\u010d razumevanje raznolikosti in individualnosti.<\/p>\n Slovo od pojma rasa<\/strong><\/p>\n V stali\u0161\u010du delovne skupine UNESCO o \u201evpra\u0161anju ras\u201c iz leta 1996 se izrecno opozarja na to, da izklju\u010dujejo nova molekularno-biolo\u0161ka spoznanja o genetski raznolikosti \u010dloveka tradicionalne \u201erasne koncepte\u201c. \u201eNovi znanstveni izsledki ne podpirajo nekdanja pojmovanja, da bi se lahko klasificiralo \u010dlove\u0161ke populacije v lo\u010dene \u201erase\u201c, kot so \u201aAfri\u010dani\u2018, \u201aEvrazijci\u2018 [\u2026] ali v katerokoli ve\u010dje \u0161tevilo podskupin [\u2026]. Ta dokument izrecno poudarja, da ni nobenega zanesljivega znanstvenega na\u010dina za karakterizacijo \u010dlovekove raznolikosti s togimi pojmi \u201erasnih\u201c kategorij ali s tradicionalnim \u201erasnim konceptom\u201c. Ni znanstvene osnove za \u0161e prihodnjo uporabo pojma \u201erasa\u201c.<\/p>\n <\/div><\/div>[\/vc_column_text][\/vc_column_inner][\/vc_row_inner][\/vc_column][\/vc_row][vc_row full_width=”stretch_row” el_class=”dark-bg parallax” css=”.vc_custom_1557255012037{background-image: url(https:\/\/roz.si\/vermessung-meritev\/wp-content\/uploads\/2019\/05\/KT_Haselnuss_14.jpg?id=164) !important;}”][vc_column][vc_empty_space height=”100″ el_class=”mobile-visible”][\/vc_column][\/vc_row][vc_row el_id=”satire”][vc_column][vc_row_inner][vc_column_inner width=”1\/2″][vc_column_text]
\n
\nWerner Koroschitz in SPD Ro\u017e
\nJezik: dvojezi\u010dno
\nStrani: 304
\nVezava: bro\u0161ura z zavihki
\nFormat: 17 x 22 cm
\nISBN: 978-3-7086-1029-0
\nZalo\u017eba: Hermagoras\/Mohorjeva, 2018
\n<\/small>[\/vc_column_text][vc_btn title=”Kupi” shape=”square” color=”blue” link=”url:https%3A%2F%2Fwww.mohorjeva.com%2Fknjige_buecher%2Fdetail%2Fvermessung-meritev||target:%20_blank|” css=”.vc_custom_1560278365815{margin-top: 0px !important;margin-right: 0px !important;margin-bottom: 0px !important;margin-left: 0px !important;border-top-width: 0px !important;border-right-width: 0px !important;border-bottom-width: 0px !important;border-left-width: 0px !important;padding-top: 0px !important;padding-right: 0px !important;padding-bottom: 0px !important;padding-left: 0px !important;}”][\/vc_column_inner][vc_column_inner width=”1\/2″][vc_empty_space height=”50px”][vc_column_text]\u201eNe morem to\u010dno re\u010di \u2013 najbr\u017e je bilo to v jeseni 1938, ko smo morali vsi ob\u010dani \u2013 od otrok do star\u010dkov \u2013 iti v va\u0161ko gostilno, kjer so nam neki gospodje merili nosove, zapisali barvo o\u010di, merili glave in lobanje ter ugotavljali, h kateri rasi oziroma kategoriji spada\u0161, \u010de si \u201anordisch\u2018, \u201adinarisch\u2018, \u201aostisch\u2018 in ne vem kaj \u0161e. <\/strong>Kak\u0161en namen je to imelo, mi ni znano.\u201c <\/strong><\/p>\n![\"\"](\"https:\/\/roz.si\/vermessung-meritev\/wp-content\/uploads\/2019\/05\/999_p_fgst_duplex.jpg\")
<\/a><\/p>\n
\n<\/strong>Fotografija: arhiv Departmaja za antropologijo dunajske univerze
\n<\/em><\/small><\/p>\n<\/p>\n
\n<\/strong> Vir: Arhiv Departmana za antropologijo dunajske univerze
\n<\/em><\/small>[\/vc_column_text][\/vc_column_inner][vc_column_inner width=”1\/2″][vc_column_text]<\/p>\nMeritve<\/h2>\n
Preberi ve\u010d<\/a>\n
\nOd vseh 9600 fotografij, ki so jih tedaj posneli, je bilo v \u010dasu re\u0161er\u0161iranja za to razstavo mogo\u010de najti le nekaj sto.<\/p>\nNavodila za bodo\u010de antropologe za meritve na \u017eivih objektih<\/h2>\n
Preberi ve\u010d<\/a>\n<\/a><\/p>\n
\nFotografija: Privatni arhiv Michael Koschat
\n<\/em><\/small><\/p>\n<\/a><\/p>\n
\nFotografija: arhiv Departmaja za antropologijo na Dunajski univerzi<\/em>
\n<\/small><\/p>\n<\/a><\/p>\n
\n<\/small>[\/vc_column_text][\/vc_column_inner][vc_column_inner width=”1\/2″][vc_column_text]<\/p>\n\u201eMeritveni urad\u201c \u2013 \u0160entjakob v Ro\u017eu<\/h2>\n
Preberi ve\u010d<\/a>\n<\/a>
\n<\/a><\/p>\n
\nFotografije: Departma za antropologijo na Dunajski univerzi<\/em>
\n<\/small><\/p>\nKarl Tuppa \u2013 Izvedenec za smrt<\/h2>\n
Preberi ve\u010d<\/a>\n<\/a><\/p>\n
\n<\/small>[\/vc_column_text][\/vc_column_inner][vc_column_inner width=”1\/2″][vc_column_text]<\/p>\nMerilci<\/h2>\n
\n\u201eRaziskovalci ras\u201c so ustvarili tudi hierarhijo \u201erasnih tipov\u201c, po kateri rezultira kulturni razvoj nekega naroda iz \u201erasno\u201c definiranega narodovega telesa. \u201eNordijsko\u201c oz. \u201earijsko\u201c raso so definirali kot najvi\u0161e razvito \u017ee pred nacisti\u010dnim prevzemom oblasti. Tako je de\u017eelni zgodovinar Martin Wutte nenehno poudarjal, da so \u201eNemci brez dvoma ustvarjalci vse vi\u0161je kulture na Koro\u0161kem\u201c.<\/p>\nPreberi ve\u010d<\/a>\n
\nSchautafel \u201eRassen der Erde\u201c aus der Lehrmittelsammlung des Villacher Peraugymnasiums, um 1940.<\/p>\n<\/a><\/p>\n
\nVir: Knji\u017enica muzeja za narodnostne vede dunaj<\/em>
\n<\/small>[\/vc_column_text][\/vc_column_inner][vc_column_inner width=”1\/2″][vc_column_text]<\/p>\nDolge in kratke glave<\/h2>\n
Preberi ve\u010d<\/a>\n<\/a><\/p>\n
\nFotografija: Muzej novej\u0161e zgodovine Slovenije, Ljubljana<\/em>
\n<\/small><\/p>\n\u201eRasne raziskave\u201c v Sloveniji<\/h2>\n
Preberi ve\u010d<\/a>\n<\/a><\/p>\n
\n<\/strong><\/small>Privatni arhiv: dru\u017eina Sturm<\/em><\/small><\/p>\n<\/a><\/p>\n
\nPrivatni arhiv: dru\u017eina Sticker, \u0160entjakob v Ro\u017eu<\/em>
\n<\/small>[\/vc_column_text][\/vc_column_inner][vc_column_inner width=”1\/2″][vc_column_text]<\/p>\nDeportacija<\/h2>\n
\nNavsezadnje so iz Koro\u0161ke deportirali vsega skupaj 917 oseb v razna tabori\u0161\u010da v Nem\u0161kem rajhu, od koder jih je v nadaljevanju po\u0161iljala narodna nem\u0161ka posredovalnica po\u0161iljala med drugim kot prisilne delavce v oboro\u017eevalno industrijo ali kot delavce na kmetije. Iz ob\u010dine \u0160entjakob so izgnali dru\u017ein, vseskupaj 42 oseb.[\/vc_column_text][\/vc_column_inner][\/vc_row_inner][\/vc_column][\/vc_row][vc_row full_width=”stretch_row” el_class=”dark-bg parallax” css=”.vc_custom_1557082975337{background-image: url(https:\/\/roz.si\/vermessung-meritev\/wp-content\/uploads\/2019\/05\/KT_Haselnuss_8-Kopie.jpg?id=160) !important;}”][vc_column][vc_empty_space height=”100″ el_class=”mobile-visible”][\/vc_column][\/vc_row][vc_row el_id=”wissenschaft”][vc_column][vc_row_inner][vc_column_inner width=”1\/2″][vc_column_text]<\/a><\/p>\n
\nZnanstveni rasizem je svoje teorije podkrepil tudi z zbirkami kosti. Lov na kosti, ki se je za\u010del v 19. stoletju, ni dopu\u0161\u010dal nikakr\u0161ne pietete: motili so mir mrli\u010dev, kradli so trupla in skrunili telesa umrlih, katerih posmrtni ostanki so bili za antropologe pomembni. Antropolog Robert Routil, od leta 1940 zaposlen v Naravoslovnem muzeju na Dunaju, je leta 1939 objavil delo z naslovom \u201eLjudstva in rase na koro\u0161kih tleh\u201c. V delo je objavil poleg rezultatov svojih merjenj na \u017eivih osebah tudi rezultate iz \u201erasno-antropolo\u0161kih\u201c raziskav okostij iz koro\u0161kih kostnic.
\nFoto: Werner Koroschitz, Villach\/Beljak<\/em>
\n<\/small><\/p>\nRasisti\u010dna znanost<\/h2>\n
Preberi ve\u010d<\/a>\n<\/a><\/p>\n
\nVir: Knji\u017enica muzeja za narodnostne vede<\/em>
\n<\/small><\/p>\n<\/a><\/p>\n
\nVir: Knji\u017enica muzeja za narodnostne vede<\/em>
\n<\/small>[\/vc_column_text][\/vc_column_inner][vc_column_inner width=”1\/2″][vc_column_text]<\/p>\nKoro\u0161ki \u201estrokovnjaki za narod\u201c<\/h2>\n
Preberi ve\u010d<\/a>\n\n
<\/a>
\n
\n\u201eRasni kontrolorji\u201c na poti v ujetni\u0161ko tabori\u0161\u010de Wolfsberg, 1942. Slika iz filmskih posnetkov antropologa Josefa Wastla<\/strong>
\nVir: Naravoslovni muzej, zbirka antropolo\u0161kega oddelka, Dunaj, fototeka inv. \u0161tev. 46350-46352<\/em>
\n<\/small>[\/vc_column_text][\/vc_column_inner][vc_column_inner width=”1\/2″][vc_column_text]<\/p>\n\u201eRasno-znanstvene\u201c raziskave na Koro\u0161kem<\/h2>\n
Preberi ve\u010d<\/a>\n<\/a>
\n<\/a><\/p>\n
\nNacisti\u010dna propaganda v \u010dasopisu Volk und Rasse proti bolnikom z dednimi boleznimi, takratnim domnevnim povzro\u010diteljem narodnogospodarske \u0161kode, 1936.<\/strong>
\nVir: Center za dokumentacijo Hartheim De\u017eelnega arhiva Zgornje Avstrije, Linz<\/em><\/small><\/p>\n<\/a><\/p>\n
\nVzgojni dom za 130 \u201eumsko zaostalih\u201c stane 104.000 rajhovskih mark. S tem bi lahko zgradili 17 individualnih hi\u0161 za delavske dru\u017eine brez \u201edednih bolezni\u201c. Tak\u0161ni primeri bi naj nau\u010dili \u0161olsko mladino, da so du\u0161evno bolni in prizadeti le stro\u0161ek.<\/strong>
\nVir: Alfred Vogel, Erblehre, Abstammungs- und Rassenkunde in bildlicher Darstellung, Stuttgart 1938.<\/em>
\n<\/small><\/p>\nUbijanje \u201enevrednega\u201c \u017eivljenja<\/h2>\n
Preberi ve\u010d<\/a>\n
\nMaria Sereinig, rojena leta 1880 v Srejah. Bila je kme\u010dka delavka, kareto so leta 1929 poslali v \u201eDe\u017eelno nori\u0161nico\u201c v Celovcu, 25. avgusta 1940 pa v Niedernhart (Grad Hartheim), kjer so jo umorili.<\/p>\n\n
\u201eRasa\u201c \u2013 konstrukt<\/h2>\n
Preberi ve\u010d<\/a>\n<\/a><\/p>\n