O skupini

Leta 1899 so v Pohradu – današnjem Šentjakobu v Rožu – ustanovili »Pevsko društvo Rožica«. Menda je to bil prvi slovenski moški zbor, ki so ga posneli za radio; leta 1906 je zapel pri otvoritvi karavanškega predora. Pred 2. svetovno vojno pa so morali pevci – tako kot vsa slovenska kulturna dejavnost – utihniti.

Moški pevski zbor »Rožica«, leta 1899

Do leta 1974, ko se je Lajko Milisavljevič z Mešanim pevskim zborom »Rož« lotil zborovskega petja, se je organizirano pelo edinole v cerkvenem zboru in z otroki v farovžu. Zbor »Rož«, ki ga je ustanovila Štikrova Dorica, je z zagnanim zborovodjem med drugim predstavil s sedmimi stilnimi koncerti, od katerih sta predvsem »Ponižani in razžaljeni / Pesmi zatiranih narodov« ter »Pesem upanja – Liturgične pesmi treh monoteističnih religij« s pomočjo domačega režiserja Marjana Štikra zapustila najgloblje sledove.

Mešani pevski zbor »Rož«, leta 1988

Po Lajkovi usodni tragični smrti – tik po stilnem koncertu »Pesem zbledele zemlje« – leta 2002 pa je zborovsko petje znova za desetletje utihnilo.

Veselje do petja je bivše pevke Mešanega pevskega zbora »Rož« vzpodbudilo – moških ni uspelo v zadostni meri navdušiti – da so se zbrale ob zborovodji Primožu Kerštanju, poklicnem glasbeniku iz Bleda, ki v Sloveniji opravlja službo kot glasbeni učitelj za klavir in vodi zbor Carmen Manet, s katerim žanje velike uspehe širom sveta. Ta zbor je doslej pobral že nešteto mednarodnih nagrad.

Pevke, od najmlajše gimnazijke pa do zrelih upokojenk druži veselje do petja, zagnanost, družabnost in želja po skupnem ustvarjanju. Prihajajo iz šentjakobske in širše okolice, nekatere celo iz Celovca in Beljaka. Pridružilo se jim je tudi nekaj pevk, ki ne znajo slovensko, a se zelo trudijo, da bi tudi jezikovno napredovale. Srečavajo se ob ponedeljkih zvečer v društveni sobi nad Posojilnico. Doslej so nastopale v raznih krajih Koroške ob raznih spominskih proslavah, v Italiji in Sloveniji.

Primožev glasbeni pristop ni le nadvse profesionalen, temveč tudi hudomušen, tako da se pri intenzivnih in resnih vajah dostikrat tudi zabavajo in nasmejijo, kar je baje zelo važno za srce. Poleg tedenskih vaj pa se tudi vsako leto odpravijo za par dni na pevski seminar v Slovenijo, kjer poleg pesmi pilijo tudi glasove, da so čimbolj nežni, dopadljivi pa tudi krepki in po potrebi rezki. Poleg domačih pesmi pojejo tudi pesmi drugih narodov in umetne skladbe.

Ženski pevski zbor »Rož«, leta 2014

Leta 2012 so se na pobudo režiserja Marjana Štikra lotile uspavank, ki jih pojejo širom sveta. S skupnimi močmi so zbrale gradivo, se pošteno matrale predvsem z besedili, nazadnje pa tudi z režiserjevo koreografijo, dokler niso meseca rožnika 2014 uspele uspavati nadvse zadovoljno občinstvo. »Ajatutaja – Uspavanke sveta« se je glasil prvi stilni koncert Ženskega pevskega zbora »Rož«.

Od leta 2015 pripravljajo nov stilni koncert »Shiva šiva – Pesmi o delu«, kjer bodo spet pele v raznih jezikih in ga bo režiral Marjan. S tem socialno kritičnim programom hočemo ljudi vzpodbuditi k razmišljanju o izkoriščevanju delovne sile, o brezposelnosti in o drugih perečih vprašanjih na to temo.